Utrip Cerkve v Sloveniji
Ker smo sredi počitnic, družine so se odpravile na morje ali v planine, mladi na taborjenja, romanja in kolesarjenja, je bila bolj sproščena tudi oddaja Utrip Cerkve v Sloveniji. Pogledali smo, kako v teh mesecih za svoje člane poskrbijo pri Gibanju Vera in luč in kako bratje kapucini v Kančevcih preživijo lepe, a naporne tedne, ko gostijo številne skupine. Poročali smo tudi o »Aleševi nedelji«, ko so se 14. julija se v cerkvi sv. Pankracija tik ob meji z Avstrijo pri dvojezični sveti maši zbrali škofje in verniki mariborske in graške škofije.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Ker smo sredi počitnic, družine so se odpravile na morje ali v planine, mladi na taborjenja, romanja in kolesarjenja, je bila bolj sproščena tudi oddaja Utrip Cerkve v Sloveniji. Pogledali smo, kako v teh mesecih za svoje člane poskrbijo pri Gibanju Vera in luč in kako bratje kapucini v Kančevcih preživijo lepe, a naporne tedne, ko gostijo številne skupine. Poročali smo tudi o »Aleševi nedelji«, ko so se 14. julija se v cerkvi sv. Pankracija tik ob meji z Avstrijo pri dvojezični sveti maši zbrali škofje in verniki mariborske in graške škofije.
Življenje išče pot
Tokrat nam je provincialna koordinatorica gibanja Vera in luč Maruša Horvat spregovorila o značilnostih t.i. lučkarskih svetih maš, ki so res nekaj posebnega, saj pri njih sodelujejo prav vsi in vsak na svoj način. Slišali smo tudi, kako osebe z motnjo v duševnem razvoju dojemajo Boga in vero.
Življenje išče pot
Tokrat nam je provincialna koordinatorica gibanja Vera in luč Maruša Horvat spregovorila o značilnostih t.i. lučkarskih svetih maš, ki so res nekaj posebnega, saj pri njih sodelujejo prav vsi in vsak na svoj način. Slišali smo tudi, kako osebe z motnjo v duševnem razvoju dojemajo Boga in vero.
Življenje išče pot
Provincialna koordinatorica gibanja Vera in luč Maruša Horvat nam je predstavila način njihovih mesečnih srečanj in poletnih letovanj. Medse vabijo tudi nove člane oz. prijatelje lučk, kot pravijo osebam z motnjo v duševnem razvoju.
Življenje išče pot
Provincialna koordinatorica gibanja Vera in luč Maruša Horvat nam je predstavila način njihovih mesečnih srečanj in poletnih letovanj. Medse vabijo tudi nove člane oz. prijatelje lučk, kot pravijo osebam z motnjo v duševnem razvoju.
Življenje išče pot
Gibanje Vera in luč združuje osebe z motnjo v duševnem razvoju, njihove starše in prijatelje. Voditelji so prepričani, da je vsaka oseba dragocena in ima pravico do življenja, ljubezni, pomoči in tudi do zakramentov Cerkve. Lani so praznovali 40. obletnico gibanja v Sloveniji, jeseni je vodstvo kot provincialna koordinatorica prevzela Maruša Horvat z ekipo sodelavcev. Povedala nam je, kako vidi prihodnost gibanja in kaj ji pomeni to prostovoljno delo.
Življenje išče pot
Gibanje Vera in luč združuje osebe z motnjo v duševnem razvoju, njihove starše in prijatelje. Voditelji so prepričani, da je vsaka oseba dragocena in ima pravico do življenja, ljubezni, pomoči in tudi do zakramentov Cerkve. Lani so praznovali 40. obletnico gibanja v Sloveniji, jeseni je vodstvo kot provincialna koordinatorica prevzela Maruša Horvat z ekipo sodelavcev. Povedala nam je, kako vidi prihodnost gibanja in kaj ji pomeni to prostovoljno delo.
Življenje išče pot
21. marec je dan oseb z Downovim sindromom, zato je prav, da nekaj medijskega prostora namenimo osebam, ki imajo drugačne sposobnosti kakor večina. Naša gosta sta bila Marjetka Medved Mrvar, mama lučke Sare in Miran Pezdirc, oče lučke Lucije. Vsi so člani gibanja Vera in luč, ki letos praznuje 40 let delovanja.
Življenje išče pot
21. marec je dan oseb z Downovim sindromom, zato je prav, da nekaj medijskega prostora namenimo osebam, ki imajo drugačne sposobnosti kakor večina. Naša gosta sta bila Marjetka Medved Mrvar, mama lučke Sare in Miran Pezdirc, oče lučke Lucije. Vsi so člani gibanja Vera in luč, ki letos praznuje 40 let delovanja.
Duhovna misel
Lutka iz soli je potovala na tisoče kilometrov po zemlji, dokler ni prišla do morja. Očarala jo je ogromna šumeča ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Naš gost
Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.
Kmetijska oddaja
Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.
Kulturni utrinki
Po daljšem premoru se vrača Ribniški pasijon, dramska uprizoritev Kristusovega trpljenja in smrti. Predstavili so ga kaplan Tadej Pagon in sodelujoča pri uprizoritvi Klara Oiclj in Luka Kljun.
Komentar tedna
… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je vprašala sestro Nikolino, če lahko potico pripravi zvečer, speče pa jo potem zjutraj. Sestra ji je odgovorila, da naj jo čez noč da v hladen prostor (shramba, hladilnik) in pokrije. Se pa na ta način dela tudi t.i. hladna potica, za katero moramo pripraviti krhko kvašeno testo. Temperatura pečice, v kateri bo potica čez noč, ne sme presegati 30 stopinj Celzija. Da je dovolj vzhajana, preverimo tako, da s prstom nežno potisnemo v potico in jamica se mora rahlo dvigovati. Nato potico vzamemo iz pečice in jo ogrejemo na 150 stopinj ter potico vrnemo ter spečemo.