Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 11. 2019
Povabilo na odprje Tedna Karitas z razstavo Umetniki za Karitas

Škofijska karitas Koper vabi v petek, 22. novembra 2019 ob 19. uri v dvorec Lanthieri v Vipavo na slovesno akademijo v Teden karitas in na odprtje razstave likovnih del Umetniki za karitas.

Povabilo na odprje Tedna Karitas z razstavo Umetniki za Karitas

Škofijska karitas Koper vabi v petek, 22. novembra 2019 ob 19. uri v dvorec Lanthieri v Vipavo na slovesno akademijo v Teden karitas in na odprtje razstave likovnih del Umetniki za karitas.

kulturaumetniki za karitasVeljko TomanKristjan VidmarLojze ČemažarKlementina GolijaNina Zuljan

Kulturni utrinki

Povabilo na odprje Tedna Karitas z razstavo Umetniki za Karitas
Škofijska karitas Koper vabi v petek, 22. novembra 2019 ob 19. uri v dvorec Lanthieri v Vipavo na slovesno akademijo v Teden karitas in na odprtje razstave likovnih del Umetniki za karitas.
VEČ ...|21. 11. 2019
Povabilo na odprje Tedna Karitas z razstavo Umetniki za Karitas
Škofijska karitas Koper vabi v petek, 22. novembra 2019 ob 19. uri v dvorec Lanthieri v Vipavo na slovesno akademijo v Teden karitas in na odprtje razstave likovnih del Umetniki za karitas.

Jože Bartolj

kulturaumetniki za karitasVeljko TomanKristjan VidmarLojze ČemažarKlementina GolijaNina Zuljan

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 10. 2019
Odlikovanja za likovno kolonijo Umetniki za Karitas

V Kopru bodo ob 17.30 odprli razstavo likovnih del 25. mednarodne likovne kolonije Umetniki za karitas, po razstavi pa bo koprski škof dr. Jurij Bizjak odlikoval strokovni sodelavki kolonije Anamarijo Stibilj Šajn ter Silvo Karim.

Odlikovanja za likovno kolonijo Umetniki za Karitas

V Kopru bodo ob 17.30 odprli razstavo likovnih del 25. mednarodne likovne kolonije Umetniki za karitas, po razstavi pa bo koprski škof dr. Jurij Bizjak odlikoval strokovni sodelavki kolonije Anamarijo Stibilj Šajn ter Silvo Karim.

Anamarija Stibilj ŠajnSilva KarimkulturaUmetniki za Karitas

Kulturni utrinki

Odlikovanja za likovno kolonijo Umetniki za Karitas
V Kopru bodo ob 17.30 odprli razstavo likovnih del 25. mednarodne likovne kolonije Umetniki za karitas, po razstavi pa bo koprski škof dr. Jurij Bizjak odlikoval strokovni sodelavki kolonije Anamarijo Stibilj Šajn ter Silvo Karim.
VEČ ...|8. 10. 2019
Odlikovanja za likovno kolonijo Umetniki za Karitas
V Kopru bodo ob 17.30 odprli razstavo likovnih del 25. mednarodne likovne kolonije Umetniki za karitas, po razstavi pa bo koprski škof dr. Jurij Bizjak odlikoval strokovni sodelavki kolonije Anamarijo Stibilj Šajn ter Silvo Karim.

Jože Bartolj

Anamarija Stibilj ŠajnSilva KarimkulturaUmetniki za Karitas

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 9. 2019
Urednik Novega glasa Jurij Paljk o Umetnikih za Karitas

Likovna kolonija Umetniki za Karitas, ki je sredi avgusta potekala na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, je za nami, a je razstava nastalih likovnih del še vedno na ogled v prostorih, kjer ustvarjajo umetniki. Ob tem je o pomenu tovrstnega ustvarjanja in razstav, ki potujejo po Sloveniji in tujini spregovoril urednik slovenskega tednika Novi glas Jurij Paljk.

Urednik Novega glasa Jurij Paljk o Umetnikih za Karitas

Likovna kolonija Umetniki za Karitas, ki je sredi avgusta potekala na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, je za nami, a je razstava nastalih likovnih del še vedno na ogled v prostorih, kjer ustvarjajo umetniki. Ob tem je o pomenu tovrstnega ustvarjanja in razstav, ki potujejo po Sloveniji in tujini spregovoril urednik slovenskega tednika Novi glas Jurij Paljk.

kulturaJurij PaljkUmetniki za karitas

Kulturni utrinki

Urednik Novega glasa Jurij Paljk o Umetnikih za Karitas
Likovna kolonija Umetniki za Karitas, ki je sredi avgusta potekala na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, je za nami, a je razstava nastalih likovnih del še vedno na ogled v prostorih, kjer ustvarjajo umetniki. Ob tem je o pomenu tovrstnega ustvarjanja in razstav, ki potujejo po Sloveniji in tujini spregovoril urednik slovenskega tednika Novi glas Jurij Paljk.
VEČ ...|11. 9. 2019
Urednik Novega glasa Jurij Paljk o Umetnikih za Karitas
Likovna kolonija Umetniki za Karitas, ki je sredi avgusta potekala na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, je za nami, a je razstava nastalih likovnih del še vedno na ogled v prostorih, kjer ustvarjajo umetniki. Ob tem je o pomenu tovrstnega ustvarjanja in razstav, ki potujejo po Sloveniji in tujini spregovoril urednik slovenskega tednika Novi glas Jurij Paljk.

Jože Bartolj

kulturaJurij PaljkUmetniki za karitas

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 2. 2019
8. februarja Umetniki za Karitas v Ljubljani - Arheološke najdbe na Gosposvetski

V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo v petek, 8. februarja 2019, ob 10. uri v ljubljanski stolnici sveta maša, za vse pokojne in živeče kulturnike in umetnike, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Ob 11. uri bo v galeriji Družina še odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 24. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas na Sinjem vrhu nad Ajdovščino.Arheologi so med izkopavanji pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani naleteli na prav posebno najdbo, odkrili so grobnico neznane ženske iz zgodnjekrščanske dobe, okoli katere je bilo zgrajeno celotno pokopališče z več kot 350 grobovi. Najdbe z Gosposvetske ceste bodo podrobneje predstavili 7. 2. ob 11.h v Mestnem muzeju Ljubljana.

8. februarja Umetniki za Karitas v Ljubljani - Arheološke najdbe na Gosposvetski

V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo v petek, 8. februarja 2019, ob 10. uri v ljubljanski stolnici sveta maša, za vse pokojne in živeče kulturnike in umetnike, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Ob 11. uri bo v galeriji Družina še odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 24. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas na Sinjem vrhu nad Ajdovščino.Arheologi so med izkopavanji pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani naleteli na prav posebno najdbo, odkrili so grobnico neznane ženske iz zgodnjekrščanske dobe, okoli katere je bilo zgrajeno celotno pokopališče z več kot 350 grobovi. Najdbe z Gosposvetske ceste bodo podrobneje predstavili 7. 2. ob 11.h v Mestnem muzeju Ljubljana.

umetniki za Karitasškof Jurij Bizjaknajdbe z Gosposvetske

Kulturni utrinki

8. februarja Umetniki za Karitas v Ljubljani - Arheološke najdbe na Gosposvetski
V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo v petek, 8. februarja 2019, ob 10. uri v ljubljanski stolnici sveta maša, za vse pokojne in živeče kulturnike in umetnike, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Ob 11. uri bo v galeriji Družina še odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 24. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas na Sinjem vrhu nad Ajdovščino.Arheologi so med izkopavanji pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani naleteli na prav posebno najdbo, odkrili so grobnico neznane ženske iz zgodnjekrščanske dobe, okoli katere je bilo zgrajeno celotno pokopališče z več kot 350 grobovi. Najdbe z Gosposvetske ceste bodo podrobneje predstavili 7. 2. ob 11.h v Mestnem muzeju Ljubljana.
VEČ ...|6. 2. 2019
8. februarja Umetniki za Karitas v Ljubljani - Arheološke najdbe na Gosposvetski
V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo v petek, 8. februarja 2019, ob 10. uri v ljubljanski stolnici sveta maša, za vse pokojne in živeče kulturnike in umetnike, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Ob 11. uri bo v galeriji Družina še odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 24. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas na Sinjem vrhu nad Ajdovščino.Arheologi so med izkopavanji pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani naleteli na prav posebno najdbo, odkrili so grobnico neznane ženske iz zgodnjekrščanske dobe, okoli katere je bilo zgrajeno celotno pokopališče z več kot 350 grobovi. Najdbe z Gosposvetske ceste bodo podrobneje predstavili 7. 2. ob 11.h v Mestnem muzeju Ljubljana.

Jože Bartolj

umetniki za Karitasškof Jurij Bizjaknajdbe z Gosposvetske

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 11. 2018
Vbilo na slavnostno akademijo in razstavo Umetniki za Karitas v petek ob 19.h v Vipavo

Vbilo na slavnostno akademijo in razstavo Umetniki za Karitas v petek ob 19.h v Vipavo

kulturaumetniki za karitas 2018jožica ličenklavidj tuttatadej žugmanvivijana kljun

Kulturni utrinki

Vbilo na slavnostno akademijo in razstavo Umetniki za Karitas v petek ob 19.h v Vipavo
VEČ ...|14. 11. 2018
Vbilo na slavnostno akademijo in razstavo Umetniki za Karitas v petek ob 19.h v Vipavo

Jože Bartolj

kulturaumetniki za karitas 2018jožica ličenklavidj tuttatadej žugmanvivijana kljun

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 8. 2018
Reportaža iz likovne kolonije Umetniki za karitas 2018

Že od ponedeljka 13. avgusta na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka 24. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas pod naslovom »... polno prgišče lepote ...«. Tam je zbranih kar nekaj likovnih ustvarjalcev, ki se jim za dan ali dva pridružili tudi strokovni sodelavci in udeleženci lanske kolonije. V torek smo jih obiskali z mikrofonom in ob tem pripravili še spominski pogovor o razvoju Sinjega vrha, predvsem pa o ljudeh, ki so ga ustvarili. Tokrat sodelujejo umetniki iz Slovenije: Marina Bahovec, Damijana Bijek, Vivijana Kljun, Vinko Prislan, Milan Razboršek, Pia Zavrtanik in Tadej Žugman; iz Bosne je bil povabljen Sead Emrić ter iz Hrvaške Mirjana Matić. Častni gost kolonije je letos večkratni udeleženec in darovalec Klavdij Tutta.

Reportaža iz likovne kolonije Umetniki za karitas 2018

Že od ponedeljka 13. avgusta na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka 24. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas pod naslovom »... polno prgišče lepote ...«. Tam je zbranih kar nekaj likovnih ustvarjalcev, ki se jim za dan ali dva pridružili tudi strokovni sodelavci in udeleženci lanske kolonije. V torek smo jih obiskali z mikrofonom in ob tem pripravili še spominski pogovor o razvoju Sinjega vrha, predvsem pa o ljudeh, ki so ga ustvarili. Tokrat sodelujejo umetniki iz Slovenije: Marina Bahovec, Damijana Bijek, Vivijana Kljun, Vinko Prislan, Milan Razboršek, Pia Zavrtanik in Tadej Žugman; iz Bosne je bil povabljen Sead Emrić ter iz Hrvaške Mirjana Matić. Častni gost kolonije je letos večkratni udeleženec in darovalec Klavdij Tutta.

kulturaumetniki za karitas

Kulturni utrinki

Reportaža iz likovne kolonije Umetniki za karitas 2018
Že od ponedeljka 13. avgusta na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka 24. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas pod naslovom »... polno prgišče lepote ...«. Tam je zbranih kar nekaj likovnih ustvarjalcev, ki se jim za dan ali dva pridružili tudi strokovni sodelavci in udeleženci lanske kolonije. V torek smo jih obiskali z mikrofonom in ob tem pripravili še spominski pogovor o razvoju Sinjega vrha, predvsem pa o ljudeh, ki so ga ustvarili. Tokrat sodelujejo umetniki iz Slovenije: Marina Bahovec, Damijana Bijek, Vivijana Kljun, Vinko Prislan, Milan Razboršek, Pia Zavrtanik in Tadej Žugman; iz Bosne je bil povabljen Sead Emrić ter iz Hrvaške Mirjana Matić. Častni gost kolonije je letos večkratni udeleženec in darovalec Klavdij Tutta.
VEČ ...|16. 8. 2018
Reportaža iz likovne kolonije Umetniki za karitas 2018
Že od ponedeljka 13. avgusta na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka 24. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas pod naslovom »... polno prgišče lepote ...«. Tam je zbranih kar nekaj likovnih ustvarjalcev, ki se jim za dan ali dva pridružili tudi strokovni sodelavci in udeleženci lanske kolonije. V torek smo jih obiskali z mikrofonom in ob tem pripravili še spominski pogovor o razvoju Sinjega vrha, predvsem pa o ljudeh, ki so ga ustvarili. Tokrat sodelujejo umetniki iz Slovenije: Marina Bahovec, Damijana Bijek, Vivijana Kljun, Vinko Prislan, Milan Razboršek, Pia Zavrtanik in Tadej Žugman; iz Bosne je bil povabljen Sead Emrić ter iz Hrvaške Mirjana Matić. Častni gost kolonije je letos večkratni udeleženec in darovalec Klavdij Tutta.

Jože Bartolj

kulturaumetniki za karitas

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 8. 2018
Jožica Ličen napoveduje že 24. likovno kolonijo Umetniki za Karitas

Od 13. do 17. avgusta bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala 24. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas pod naslovom »Polno prgišče lepote..« (I. Cankar) Geslo kolonije in razstav 2018/2019 »…polno prgišče lepote….« je povezana praznovanjem Cankarjevega leta. Tokrat bodo v koloniji sodelovali naslednji umetniki iz Slovenije: Marina Bahovec, Damijana Bijek, Vivijana kljun, Joso Knez, Vinko Prislan, Milan Razboršek, Pia Zavrtanik in Tadej Žugman; iz Bosne prihaja Sead Emrić, iz Hrvaške pa Mirjana Matić. Častni gost kolonije bo letos večkratni udeleženec in darovalec Klavdij Tutta.

Jožica Ličen napoveduje že 24. likovno kolonijo Umetniki za Karitas

Od 13. do 17. avgusta bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala 24. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas pod naslovom »Polno prgišče lepote..« (I. Cankar) Geslo kolonije in razstav 2018/2019 »…polno prgišče lepote….« je povezana praznovanjem Cankarjevega leta. Tokrat bodo v koloniji sodelovali naslednji umetniki iz Slovenije: Marina Bahovec, Damijana Bijek, Vivijana kljun, Joso Knez, Vinko Prislan, Milan Razboršek, Pia Zavrtanik in Tadej Žugman; iz Bosne prihaja Sead Emrić, iz Hrvaške pa Mirjana Matić. Častni gost kolonije bo letos večkratni udeleženec in darovalec Klavdij Tutta.

kulturaumetniki za karitas

Kulturni utrinki

Jožica Ličen napoveduje že 24. likovno kolonijo Umetniki za Karitas
Od 13. do 17. avgusta bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala 24. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas pod naslovom »Polno prgišče lepote..« (I. Cankar) Geslo kolonije in razstav 2018/2019 »…polno prgišče lepote….« je povezana praznovanjem Cankarjevega leta. Tokrat bodo v koloniji sodelovali naslednji umetniki iz Slovenije: Marina Bahovec, Damijana Bijek, Vivijana kljun, Joso Knez, Vinko Prislan, Milan Razboršek, Pia Zavrtanik in Tadej Žugman; iz Bosne prihaja Sead Emrić, iz Hrvaške pa Mirjana Matić. Častni gost kolonije bo letos večkratni udeleženec in darovalec Klavdij Tutta.
VEČ ...|7. 8. 2018
Jožica Ličen napoveduje že 24. likovno kolonijo Umetniki za Karitas
Od 13. do 17. avgusta bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala 24. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas pod naslovom »Polno prgišče lepote..« (I. Cankar) Geslo kolonije in razstav 2018/2019 »…polno prgišče lepote….« je povezana praznovanjem Cankarjevega leta. Tokrat bodo v koloniji sodelovali naslednji umetniki iz Slovenije: Marina Bahovec, Damijana Bijek, Vivijana kljun, Joso Knez, Vinko Prislan, Milan Razboršek, Pia Zavrtanik in Tadej Žugman; iz Bosne prihaja Sead Emrić, iz Hrvaške pa Mirjana Matić. Častni gost kolonije bo letos večkratni udeleženec in darovalec Klavdij Tutta.

Jože Bartolj

kulturaumetniki za karitas

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 7. 2020
Kljub epidemiji je povezanost z rojaki ostala

Čeprav so julijska srečanja za rojake v domovini letos odpadla, pa so Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres in Slovenija v svetu pripravili različne programe. Predstavili so jih voditelj Lenart Rihar, generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa in generalni tajnik Boštjan Kocmur. V začetku smo slišali, kako so na Brezjah obeležili nedeljo Slovencev po svetu (maševal je škof Anton Jamnik). Na koncu je bilo nekaj novic in tudi napoved slovesnosti v Trstu ob vrnitivi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.

Kljub epidemiji je povezanost z rojaki ostala

Čeprav so julijska srečanja za rojake v domovini letos odpadla, pa so Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres in Slovenija v svetu pripravili različne programe. Predstavili so jih voditelj Lenart Rihar, generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa in generalni tajnik Boštjan Kocmur. V začetku smo slišali, kako so na Brezjah obeležili nedeljo Slovencev po svetu (maševal je škof Anton Jamnik). Na koncu je bilo nekaj novic in tudi napoved slovesnosti v Trstu ob vrnitivi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.

Matjaž Merljak

inforojakiitalijatrst

Za življenje

VEČ ...|11. 7. 2020
Marko Juhant v odgovorih na vprašanja poslušalcev o vzgoji

Specialni pedagog Marko Juhant, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Predstavili smo tudi njegovo zadnjo knjigo Varuh dolžnosti staršev. Otrok se v šoli izobražuje za čas, ki šele prihaja. Kaj pa vzgoja? Za kateri čas pa ga vzgajamo? Tudi o tem v oddaji. ► DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Kmetijska oddaja

VEČ ...|12. 7. 2020
Turistični boni

Osrednja vsebina Kmetijske oddaje so bili turistični boni. Kakšen je postopek pri koriščenju bonov, kako je s prenosljivostjo ... O aktualnih vprašanjih je spregovorila Andrejka Krt, ki je povabila, da si za oddih izberemo turistične kmetije. Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana pa je spregovoril o strniščnih posevkih.

Turistični boni

Osrednja vsebina Kmetijske oddaje so bili turistični boni. Kakšen je postopek pri koriščenju bonov, kako je s prenosljivostjo ... O aktualnih vprašanjih je spregovorila Andrejka Krt, ki je povabila, da si za oddih izberemo turistične kmetije. Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana pa je spregovoril o strniščnih posevkih.

Slavi Košir, Robert Božič

kmetijstvoslovenijaturizem

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 7. 2020
Dr. Janez Juhant o napadih na vlado in razdeljenosti družbe v Sloveniji

V oddaji smo gostili filozofa in teologa dr. Janeza Juhanta. Tokrat smo spregovorili o razdeljenosti v družbi, naboju protestnikov in dobronamernih državljanov, o poletnih priložnostih za rast in poglobitev vere in drugih sorodnih temah.

Dr. Janez Juhant o napadih na vlado in razdeljenosti družbe v Sloveniji

V oddaji smo gostili filozofa in teologa dr. Janeza Juhanta. Tokrat smo spregovorili o razdeljenosti v družbi, naboju protestnikov in dobronamernih državljanov, o poletnih priložnostih za rast in poglobitev vere in drugih sorodnih temah.

Alen Salihović

pogovorpolitikadružbakomentar

Moja zgodba

VEČ ...|12. 7. 2020
Goli otok po 70. letih - Mira Miladinović Zalaznik, Manca Erzetič

Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo 29. novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili dr. Miri Miladinović Zalaznik, ki je spregovorila o Golem otoku danes in dr. Manci Erzetič. Naslov njenega prispevka je bil Goli otok kot totalitaristična zastraševalna metoda.

Goli otok po 70. letih - Mira Miladinović Zalaznik, Manca Erzetič

Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo 29. novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili dr. Miri Miladinović Zalaznik, ki je spregovorila o Golem otoku danes in dr. Manci Erzetič. Naslov njenega prispevka je bil Goli otok kot totalitaristična zastraševalna metoda.

Jože Bartolj

spominGoli otokMira Miladinović ZalaznikManca Erzetič

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 7. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|15. 7. 2020
100 let od požiga Narodnega doma v Trstu

Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.

100 let od požiga Narodnega doma v Trstu

Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.

Tone Gorjup

zgodovinapogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 7. 2020
Arhitekturna razstava Prostor v oblaku

Letošnja razstava seminarskih del študentov Fakulete za arhitekturo Univerze v Ljubljani nosi naslov Prostor v oblaku in si jo je mogoče ogledati na spletu. V pogovoru z Natašo Ličen jo je predstavil dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.

Arhitekturna razstava Prostor v oblaku

Letošnja razstava seminarskih del študentov Fakulete za arhitekturo Univerze v Ljubljani nosi naslov Prostor v oblaku in si jo je mogoče ogledati na spletu. V pogovoru z Natašo Ličen jo je predstavil dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.

Marjan Bunič, Nataša Ličen

kulturaarhitekturarazstava

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 7. 2020
Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda

Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda

Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Aleš Maver

Andrzej DudaliberalizemPoljskaRafal Trzaskowskipolitikasvet