Od slike do besede

VEČ ...|29. 4. 2025
Alojz Rebula - Erika Jazbar

Poslušali smo del simpozija ob stoletnici rojstva akademika, pisatelja Alojza Rebule. Tokrat je bila z nami Erika Jazbar.

Alojz Rebula - Erika Jazbar

Poslušali smo del simpozija ob stoletnici rojstva akademika, pisatelja Alojza Rebule. Tokrat je bila z nami Erika Jazbar.

kultura

Od slike do besede

Alojz Rebula - Erika Jazbar

Poslušali smo del simpozija ob stoletnici rojstva akademika, pisatelja Alojza Rebule. Tokrat je bila z nami Erika Jazbar.

VEČ ...|29. 4. 2025
Alojz Rebula - Erika Jazbar

Poslušali smo del simpozija ob stoletnici rojstva akademika, pisatelja Alojza Rebule. Tokrat je bila z nami Erika Jazbar.

Mateja Subotičanec

kultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|29. 4. 2025
Slovenščina nekoč in danes

Je kaj pomembnejšega na področju dediščine od jezika? V jeziku smo, bivamo, nas določa,  je dejal dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. V daljšem pogovoru z njim smo govorili o zgodovini in razvoju slovenščine. Med drugim je tudi avtor izvirne bibliofilske izdaje Stati inu obstati

Slovenščina nekoč in danes

Je kaj pomembnejšega na področju dediščine od jezika? V jeziku smo, bivamo, nas določa,  je dejal dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. V daljšem pogovoru z njim smo govorili o zgodovini in razvoju slovenščine. Med drugim je tudi avtor izvirne bibliofilske izdaje Stati inu obstati

kulturapogovordediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Slovenščina nekoč in danes

Je kaj pomembnejšega na področju dediščine od jezika? V jeziku smo, bivamo, nas določa,  je dejal dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. V daljšem pogovoru z njim smo govorili o zgodovini in razvoju slovenščine. Med drugim je tudi avtor izvirne bibliofilske izdaje Stati inu obstati

VEČ ...|29. 4. 2025
Slovenščina nekoč in danes

Je kaj pomembnejšega na področju dediščine od jezika? V jeziku smo, bivamo, nas določa,  je dejal dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. V daljšem pogovoru z njim smo govorili o zgodovini in razvoju slovenščine. Med drugim je tudi avtor izvirne bibliofilske izdaje Stati inu obstati

Nataša Ličen

kulturapogovordediščinazgodovina

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 4. 2025
Mednarodni dan plesa

Danes je mednarodni dan plesa. Svetovno poslanico je napisal plesalec Mihail Barišnikov, slovensko pa prispeval plesalec Boštjan Antončič. Grad Rihemberg je bil včeraj v znamenju netopirjev. V Celju pa odpirajo razstavo o spreminjanju podob slovenske krajine ter Celja. 

Mednarodni dan plesa

Danes je mednarodni dan plesa. Svetovno poslanico je napisal plesalec Mihail Barišnikov, slovensko pa prispeval plesalec Boštjan Antončič. Grad Rihemberg je bil včeraj v znamenju netopirjev. V Celju pa odpirajo razstavo o spreminjanju podob slovenske krajine ter Celja. 

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

Mednarodni dan plesa

Danes je mednarodni dan plesa. Svetovno poslanico je napisal plesalec Mihail Barišnikov, slovensko pa prispeval plesalec Boštjan Antončič. Grad Rihemberg je bil včeraj v znamenju netopirjev. V Celju pa odpirajo razstavo o spreminjanju podob slovenske krajine ter Celja. 

VEČ ...|29. 4. 2025
Mednarodni dan plesa

Danes je mednarodni dan plesa. Svetovno poslanico je napisal plesalec Mihail Barišnikov, slovensko pa prispeval plesalec Boštjan Antončič. Grad Rihemberg je bil včeraj v znamenju netopirjev. V Celju pa odpirajo razstavo o spreminjanju podob slovenske krajine ter Celja. 

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 4. 2025
Andrejka Možina prejemnica Vstajenja

V Peterlinovi dvorani v Trstu bodo nocoj podelili 62. zamejsko nagrado Vstajanje. Prejela jo bo Andrejka Možina za glasbeno-literarni projekt Besede ne ubogajo. Nagrajenka je glasbenica, skladateljica in besedilopiska, ki že dolgo raziskuje pokrajino zamejske poezije in povezuje verze z notami. V omenjeni knjigozvočnici gre za preplet različnih umetniških izrazov: poezije, glasbe in likovne umetnosti. Andrejka Možina je izbrala pesnice različnih generacij (Zora Tavčar, Irena Žerjal, Silvana Paletti, Alenka Rebula, Marija Kostnapfel, Marina Cernetig, Andreina Trusgnach Cekova) in izpostavila njihovo ustvarjalnost v prostoru Slovencev v Italiji. Besedila izbranih pesmi je uglasbila in izvedla s skupino Violoncelli Itineranti. Projekt ponuja novo, sodobno in privlačno pot širjenja slovenske poezije. Strokovno žirijo nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver. 

Andrejka Možina prejemnica Vstajenja

V Peterlinovi dvorani v Trstu bodo nocoj podelili 62. zamejsko nagrado Vstajanje. Prejela jo bo Andrejka Možina za glasbeno-literarni projekt Besede ne ubogajo. Nagrajenka je glasbenica, skladateljica in besedilopiska, ki že dolgo raziskuje pokrajino zamejske poezije in povezuje verze z notami. V omenjeni knjigozvočnici gre za preplet različnih umetniških izrazov: poezije, glasbe in likovne umetnosti. Andrejka Možina je izbrala pesnice različnih generacij (Zora Tavčar, Irena Žerjal, Silvana Paletti, Alenka Rebula, Marija Kostnapfel, Marina Cernetig, Andreina Trusgnach Cekova) in izpostavila njihovo ustvarjalnost v prostoru Slovencev v Italiji. Besedila izbranih pesmi je uglasbila in izvedla s skupino Violoncelli Itineranti. Projekt ponuja novo, sodobno in privlačno pot širjenja slovenske poezije. Strokovno žirijo nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver. 

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Andrejka Možina prejemnica Vstajenja

V Peterlinovi dvorani v Trstu bodo nocoj podelili 62. zamejsko nagrado Vstajanje. Prejela jo bo Andrejka Možina za glasbeno-literarni projekt Besede ne ubogajo. Nagrajenka je glasbenica, skladateljica in besedilopiska, ki že dolgo raziskuje pokrajino zamejske poezije in povezuje verze z notami. V omenjeni knjigozvočnici gre za preplet različnih umetniških izrazov: poezije, glasbe in likovne umetnosti. Andrejka Možina je izbrala pesnice različnih generacij (Zora Tavčar, Irena Žerjal, Silvana Paletti, Alenka Rebula, Marija Kostnapfel, Marina Cernetig, Andreina Trusgnach Cekova) in izpostavila njihovo ustvarjalnost v prostoru Slovencev v Italiji. Besedila izbranih pesmi je uglasbila in izvedla s skupino Violoncelli Itineranti. Projekt ponuja novo, sodobno in privlačno pot širjenja slovenske poezije. Strokovno žirijo nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver. 

VEČ ...|28. 4. 2025
Andrejka Možina prejemnica Vstajenja

V Peterlinovi dvorani v Trstu bodo nocoj podelili 62. zamejsko nagrado Vstajanje. Prejela jo bo Andrejka Možina za glasbeno-literarni projekt Besede ne ubogajo. Nagrajenka je glasbenica, skladateljica in besedilopiska, ki že dolgo raziskuje pokrajino zamejske poezije in povezuje verze z notami. V omenjeni knjigozvočnici gre za preplet različnih umetniških izrazov: poezije, glasbe in likovne umetnosti. Andrejka Možina je izbrala pesnice različnih generacij (Zora Tavčar, Irena Žerjal, Silvana Paletti, Alenka Rebula, Marija Kostnapfel, Marina Cernetig, Andreina Trusgnach Cekova) in izpostavila njihovo ustvarjalnost v prostoru Slovencev v Italiji. Besedila izbranih pesmi je uglasbila in izvedla s skupino Violoncelli Itineranti. Projekt ponuja novo, sodobno in privlačno pot širjenja slovenske poezije. Strokovno žirijo nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Komentar Domovina.je

VEČ ...|28. 4. 2025
Aljuš Pertinač - Papežu v slovo

Avtor se osredotoča na zapuščino papeža Frančiška, ki je bil 12 let na čelu Katoliške cerkve in je sprejemal odločitve, ki so bile v koraku s časom. Poudarja njegov pragmatičen pristop k verskim vprašanjem in njegovo diplomatsko spretnost. Hkrati ostro kritizira ravnanje slovenskega političnega vrha ob papeževi smrti, posebej premierja Goloba in njegove partnerke, ki naj bi dogodek izkoristila za politični populizem in osebne koristi. Pertinač zaključi z vprašanjem o vlogi Katoliške cerkve v slovenskem družbenem prostoru in pozivom k večji angažiranosti.

Aljuš Pertinač - Papežu v slovo

Avtor se osredotoča na zapuščino papeža Frančiška, ki je bil 12 let na čelu Katoliške cerkve in je sprejemal odločitve, ki so bile v koraku s časom. Poudarja njegov pragmatičen pristop k verskim vprašanjem in njegovo diplomatsko spretnost. Hkrati ostro kritizira ravnanje slovenskega političnega vrha ob papeževi smrti, posebej premierja Goloba in njegove partnerke, ki naj bi dogodek izkoristila za politični populizem in osebne koristi. Pertinač zaključi z vprašanjem o vlogi Katoliške cerkve v slovenskem družbenem prostoru in pozivom k večji angažiranosti.

komentarpolitikadružbapapež FrančišekKatoliška cerkevpolitikadiplomacijapopulizemRobert Golobdružbaverska vprašanjaangažiranost

Komentar Domovina.je

Aljuš Pertinač - Papežu v slovo

Avtor se osredotoča na zapuščino papeža Frančiška, ki je bil 12 let na čelu Katoliške cerkve in je sprejemal odločitve, ki so bile v koraku s časom. Poudarja njegov pragmatičen pristop k verskim vprašanjem in njegovo diplomatsko spretnost. Hkrati ostro kritizira ravnanje slovenskega političnega vrha ob papeževi smrti, posebej premierja Goloba in njegove partnerke, ki naj bi dogodek izkoristila za politični populizem in osebne koristi. Pertinač zaključi z vprašanjem o vlogi Katoliške cerkve v slovenskem družbenem prostoru in pozivom k večji angažiranosti.

VEČ ...|28. 4. 2025
Aljuš Pertinač - Papežu v slovo

Avtor se osredotoča na zapuščino papeža Frančiška, ki je bil 12 let na čelu Katoliške cerkve in je sprejemal odločitve, ki so bile v koraku s časom. Poudarja njegov pragmatičen pristop k verskim vprašanjem in njegovo diplomatsko spretnost. Hkrati ostro kritizira ravnanje slovenskega političnega vrha ob papeževi smrti, posebej premierja Goloba in njegove partnerke, ki naj bi dogodek izkoristila za politični populizem in osebne koristi. Pertinač zaključi z vprašanjem o vlogi Katoliške cerkve v slovenskem družbenem prostoru in pozivom k večji angažiranosti.

Aljuš Pertinač

komentarpolitikadružbapapež FrančišekKatoliška cerkevpolitikadiplomacijapopulizemRobert Golobdružbaverska vprašanjaangažiranost

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 4. 2025
Romarsko kulturne poti na Goriškem, Nuca Copatarica v hrvaškem jeziku za slepe in slabovidne in razstava fotografij

Poročali smo o bogatem dogajanju na Goriškem, o posebnem prevodu Muce Copatarice ter o razstavi fotografij s portreti Borisa Pahorja.

Romarsko kulturne poti na Goriškem, Nuca Copatarica v hrvaškem jeziku za slepe in slabovidne in razstava fotografij

Poročali smo o bogatem dogajanju na Goriškem, o posebnem prevodu Muce Copatarice ter o razstavi fotografij s portreti Borisa Pahorja.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

Romarsko kulturne poti na Goriškem, Nuca Copatarica v hrvaškem jeziku za slepe in slabovidne in razstava fotografij

Poročali smo o bogatem dogajanju na Goriškem, o posebnem prevodu Muce Copatarice ter o razstavi fotografij s portreti Borisa Pahorja.

VEČ ...|28. 4. 2025
Romarsko kulturne poti na Goriškem, Nuca Copatarica v hrvaškem jeziku za slepe in slabovidne in razstava fotografij

Poročali smo o bogatem dogajanju na Goriškem, o posebnem prevodu Muce Copatarice ter o razstavi fotografij s portreti Borisa Pahorja.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 4. 2025
Pred koncertom Sakralnega abonmaja

S. Diana Novak je predstavila koncert, del Sakralnega abonmaja. V Uršulinski cerkvi v Ljubljani je nastopil Univerzitetni zbor ameriške univerze Washington and Lee iz Virginije.  Predstavil je sakralno zborovsko glasbo sodobnih ameriških skladateljev. Kot gostje so nastopili pevci Komornega zbora Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom Ambroža Čopija. 

Pred koncertom Sakralnega abonmaja

S. Diana Novak je predstavila koncert, del Sakralnega abonmaja. V Uršulinski cerkvi v Ljubljani je nastopil Univerzitetni zbor ameriške univerze Washington and Lee iz Virginije.  Predstavil je sakralno zborovsko glasbo sodobnih ameriških skladateljev. Kot gostje so nastopili pevci Komornega zbora Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom Ambroža Čopija. 

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

Pred koncertom Sakralnega abonmaja

S. Diana Novak je predstavila koncert, del Sakralnega abonmaja. V Uršulinski cerkvi v Ljubljani je nastopil Univerzitetni zbor ameriške univerze Washington and Lee iz Virginije.  Predstavil je sakralno zborovsko glasbo sodobnih ameriških skladateljev. Kot gostje so nastopili pevci Komornega zbora Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom Ambroža Čopija. 

VEČ ...|25. 4. 2025
Pred koncertom Sakralnega abonmaja

S. Diana Novak je predstavila koncert, del Sakralnega abonmaja. V Uršulinski cerkvi v Ljubljani je nastopil Univerzitetni zbor ameriške univerze Washington and Lee iz Virginije.  Predstavil je sakralno zborovsko glasbo sodobnih ameriških skladateljev. Kot gostje so nastopili pevci Komornega zbora Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom Ambroža Čopija. 

Jure Sešek

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|24. 4. 2025
Slovenski dan brez zavržene hrane

Hranozavest je nov izraz, ki ga pobudniki Slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, skušajo vpisati v Slovar knjižnega jezika, predvsem pa približati javnosti za večjo osveščenost o pomenu odgovorne rabe hrane. Eva Pečovnik z Lidla Slovenija bo sogovornica. 

Slovenski dan brez zavržene hrane

Hranozavest je nov izraz, ki ga pobudniki Slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, skušajo vpisati v Slovar knjižnega jezika, predvsem pa približati javnosti za večjo osveščenost o pomenu odgovorne rabe hrane. Eva Pečovnik z Lidla Slovenija bo sogovornica. 

izobraževanjetehnologijapodjetništvokmetijstvookoljekulinarika

Ni meje za dobre ideje

Slovenski dan brez zavržene hrane

Hranozavest je nov izraz, ki ga pobudniki Slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, skušajo vpisati v Slovar knjižnega jezika, predvsem pa približati javnosti za večjo osveščenost o pomenu odgovorne rabe hrane. Eva Pečovnik z Lidla Slovenija bo sogovornica. 

VEČ ...|24. 4. 2025
Slovenski dan brez zavržene hrane

Hranozavest je nov izraz, ki ga pobudniki Slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, skušajo vpisati v Slovar knjižnega jezika, predvsem pa približati javnosti za večjo osveščenost o pomenu odgovorne rabe hrane. Eva Pečovnik z Lidla Slovenija bo sogovornica. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvokmetijstvookoljekulinarika

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|29. 4. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. april 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. april 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Globine

VEČ ...|11. 3. 2025
Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Komentar tedna

VEČ ...|25. 4. 2025
Primož Lorbek: papež Frančišek kot usmiljen Samarijan

Avtor se osredotoča na obdobje pontifikata papeža Frančiška, ki je v svojem vodstvu izkazoval izjemno empatijo in skrb za tiste, ki trpijo. Povezuje njegovo delo z likom usmiljenega Samarijana, ki je bil usmerjen k pomoči potrebnim. Frančišek je videl cerkev kot bolnišnico za duše, kar je odražalo njegovo prizadevanje za bližino in tolažbo ljudem. Primož Lorbek poudarja pomen njegove vizije, da bi evangelij postal aktiven del skupnosti. Njegova pastoralna naravnanost je bogatila cerkev in spodbujala iskanje resnice v duhu enotnosti. Ob zaključku se dotakne težav, s katerimi se je srečeval ter njegove zaveze ljubezni in sočutja, kar naj bi nas vse opogumilo k nadaljnjemu služenju drugim.

Primož Lorbek: papež Frančišek kot usmiljen Samarijan

Avtor se osredotoča na obdobje pontifikata papeža Frančiška, ki je v svojem vodstvu izkazoval izjemno empatijo in skrb za tiste, ki trpijo. Povezuje njegovo delo z likom usmiljenega Samarijana, ki je bil usmerjen k pomoči potrebnim. Frančišek je videl cerkev kot bolnišnico za duše, kar je odražalo njegovo prizadevanje za bližino in tolažbo ljudem. Primož Lorbek poudarja pomen njegove vizije, da bi evangelij postal aktiven del skupnosti. Njegova pastoralna naravnanost je bogatila cerkev in spodbujala iskanje resnice v duhu enotnosti. Ob zaključku se dotakne težav, s katerimi se je srečeval ter njegove zaveze ljubezni in sočutja, kar naj bi nas vse opogumilo k nadaljnjemu služenju drugim.

Primož Lorbek

komentarpapež Frančišekempatijaskrbusmiljeni Samarijanpomoč potrebnimCerkevevangelijsočutje

Naš pogled

VEČ ...|29. 4. 2025
Maja Morela: Z vero med otroške zmaje in regratove lučke

Maja Morela je v komentar vpletla svoj pogled na odzive širše javnosti ob smrti papeža Frančiška. In njegovo pozornost do nebeške Matere Marije vzela kot iztočnico za zapis o marijinem mesecu, ki se počasi začenja.

Maja Morela: Z vero med otroške zmaje in regratove lučke

Maja Morela je v komentar vpletla svoj pogled na odzive širše javnosti ob smrti papeža Frančiška. In njegovo pozornost do nebeške Matere Marije vzela kot iztočnico za zapis o marijinem mesecu, ki se počasi začenja.

Maja Morela

komentar

Doživetja narave

VEČ ...|25. 4. 2025
Na Arktiki sta želela posneti film, potem pa...

Tokrat smo se odpravili na Arktiko, ki velja za eno najbolj ekstremnih območij s svojimi temperaturami, polarnimi dnevi oziroma nočmi, srečanji z arktičnimi živalmi, snežnimi viharji in severnim sijem. Svoja doživetja sta z nami delila Jaka Mojškerc in Timotej Cvirn, ki sta preteklo leto preživela med Inuiti. 24 letna mladeniča sta odšla na Arktiko, da bi tam posnela film, nato pa se je zgodba zasukala in prevzela sta samostojno vodenje dveh misijonskih postojank, pripravo otrok na zakramente in ostale misijonske obveznosti. Jaka in Timotej se rada odzoveta na vabilo in pripravita pričevanje tudi v vaši župniji. Več informacij TUKAJ.

Na Arktiki sta želela posneti film, potem pa...

Tokrat smo se odpravili na Arktiko, ki velja za eno najbolj ekstremnih območij s svojimi temperaturami, polarnimi dnevi oziroma nočmi, srečanji z arktičnimi živalmi, snežnimi viharji in severnim sijem. Svoja doživetja sta z nami delila Jaka Mojškerc in Timotej Cvirn, ki sta preteklo leto preživela med Inuiti. 24 letna mladeniča sta odšla na Arktiko, da bi tam posnela film, nato pa se je zgodba zasukala in prevzela sta samostojno vodenje dveh misijonskih postojank, pripravo otrok na zakramente in ostale misijonske obveznosti. Jaka in Timotej se rada odzoveta na vabilo in pripravita pričevanje tudi v vaši župniji. Več informacij TUKAJ.

Blaž Lesnik

misijonsko središče SlovenijeArktikaInuitimisijon

Od slike do besede

VEČ ...|29. 4. 2025
Alojz Rebula - Erika Jazbar

Poslušali smo del simpozija ob stoletnici rojstva akademika, pisatelja Alojza Rebule. Tokrat je bila z nami Erika Jazbar.

Alojz Rebula - Erika Jazbar

Poslušali smo del simpozija ob stoletnici rojstva akademika, pisatelja Alojza Rebule. Tokrat je bila z nami Erika Jazbar.

Mateja Subotičanec

kultura

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|29. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|29. 4. 2025
Zmogljivost obmejnih regij

Obmejne regije niso le obrobna območja, temveč kraji, kjer je vredno živeti. Sodelovanje, trajnostno načrtovanje in vključevanje mladih bodo ključnega pomena za popoln razvoj priložnosti obmejnih regij, zlasti južne Koroške. To je sporočilo regionalne konference, ki jo je politična stranka Enotna lista pripravila v Celovcu skupaj z Evropsko svobodno zvezo EFA. Na njej so se zbrali strokovnjaki, politiki in mladi z južne Koroške. Predsednik Enotne liste Gabriel Hribar je med izzivi obmejnih regij navedel infrastrukturni primanjkljaj, odseljevanje, demografske spremembe in marginalizacijo manjšin. Podpredsednik Evropske svobodne zveze Frank de Boer je poudaril potrebo po skupnem razvoju čezmejnih strategij. Na konferenci je sodeloval tudi evropski poslanec iz Slovenije Matjaž Nemec. Sabine Polesnig iz vlade dežele Koroške in dr. Silvo Jernej iz Šmihela sta pokazala, kako lahko prostorsko načrtovanje prispeva k varstvu podnebja, Fulvia Premolin pa je govorila o izzivih v italijansko-slovenski obmejni regiji.

Zmogljivost obmejnih regij

Obmejne regije niso le obrobna območja, temveč kraji, kjer je vredno živeti. Sodelovanje, trajnostno načrtovanje in vključevanje mladih bodo ključnega pomena za popoln razvoj priložnosti obmejnih regij, zlasti južne Koroške. To je sporočilo regionalne konference, ki jo je politična stranka Enotna lista pripravila v Celovcu skupaj z Evropsko svobodno zvezo EFA. Na njej so se zbrali strokovnjaki, politiki in mladi z južne Koroške. Predsednik Enotne liste Gabriel Hribar je med izzivi obmejnih regij navedel infrastrukturni primanjkljaj, odseljevanje, demografske spremembe in marginalizacijo manjšin. Podpredsednik Evropske svobodne zveze Frank de Boer je poudaril potrebo po skupnem razvoju čezmejnih strategij. Na konferenci je sodeloval tudi evropski poslanec iz Slovenije Matjaž Nemec. Sabine Polesnig iz vlade dežele Koroške in dr. Silvo Jernej iz Šmihela sta pokazala, kako lahko prostorsko načrtovanje prispeva k varstvu podnebja, Fulvia Premolin pa je govorila o izzivih v italijansko-slovenski obmejni regiji.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Sol in luč

VEČ ...|29. 4. 2025
Poti skozi depresijo

Kadar trpljenje in žalost ne smeta več imeti deleža pri življenju, se na to odzovemo z depresijo,« je v svojo knjigo z naslovom Poti skozi depresijo zapisal avtor, p Anselm Grün. Nekaj odlomkov smo prebrali v ponovitvi tokratne oddaje.

Poti skozi depresijo

Kadar trpljenje in žalost ne smeta več imeti deleža pri življenju, se na to odzovemo z depresijo,« je v svojo knjigo z naslovom Poti skozi depresijo zapisal avtor, p Anselm Grün. Nekaj odlomkov smo prebrali v ponovitvi tokratne oddaje.

Tadej Sadar

odnosi