Informativni prispevki

VEČ ...|28. 5. 2021
Nadškof Stres: Današnji protivladni protesti so zgrajeni na laži.

Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let, danes pa so demonstracije zgrajene na laži. Tako petkove proteste vidi predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, nadškof Anton Stres. Današnji protivladni shod v Ljubljani znova ni prijavljen, med drugim se ga bodo udeležile sindikalne centrale, študentje, upokojenci, okoljevarstvene organizacije, akademska sfera, glasbeniki, umetniki in marginalizirane skupine. K protestom pozivajo tudi v SD, Levici in LMŠ. Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju zapisal, da javno pozivajo h kršenju ukrepov v času epidemije in se tako postavljajo izven zakona.

Javni shodi so dovoljeni ob pogoju, da jih organizator prijavi in da udeleženci upoštevajo priporočila NIJZ. »Shod ni prijavljen, to pomeni, da bo v skladu zakonom vzdrževanje reda na njem prevzela policija. Območje bo v času varovanja videonadzorovano, obenem bo omejeno gibanje v okolici DZ in vlade,« je povedal inšpektor na Policijski upravi Ljubljana Boštjan Skrbinšek Javornik in dodal: Policija se zaveda pomena pravice do javnega zbiranja, pričakujemo pa, da bodo mnenje vsi izražali na dostojanstven in miren način. Zdravstveni inšpektorat je pozval k doslednemu ohranjanju medosebne razdalje in nošenju zaščitnih mask. Epidemije namreč še zdaleč ni konec, zato predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci nadškof Anton Stres v teh shodih vidi »norčevanje iz nujnih zdravstvenih ukrepov. Demonstracije pred 30 leti niso ogrožale nikogar, je dejal, ko smo ga povprašali za primerjavo. Razlika med takratnimi in današnjimi shodi je kot noč in dan, je dejal. »Današnji protesti so namenjeni temu, da bi ostanki režima, ki smo ga pred 30 leti želeli odstraniti, še naprej ostali v sedlu.« Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let. »Danes pa so demonstracije zgrajene na čisto preprosti laži, kajti ni res, da so pri nas kakršnekoli resnične nevarnosti fašizma, avtoritarnosti in vseh drugih negativnih pojavov z vidika demokracije, ampak ravno obratno.« Demonstracije pred 30 leti niso bile niti najmanj nasilne, petkovi protesti pa so se že sprevrgli v poulično nasilje in razgrajaštvo. »Gre za resnično popolno nasprotje tistega, na kar smo ponosni in kar se je zgodilo pred 30-leti. To kar se dogaja danes, se bo zgodilo danes oziroma se dogaja te dni – na to pa slovenska zgodovina gotovo ne bo ponosna,« je še dejal nadškof Stres.

Nadškof Stres: Današnji protivladni protesti so zgrajeni na laži.

Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let, danes pa so demonstracije zgrajene na laži. Tako petkove proteste vidi predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, nadškof Anton Stres. Današnji protivladni shod v Ljubljani znova ni prijavljen, med drugim se ga bodo udeležile sindikalne centrale, študentje, upokojenci, okoljevarstvene organizacije, akademska sfera, glasbeniki, umetniki in marginalizirane skupine. K protestom pozivajo tudi v SD, Levici in LMŠ. Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju zapisal, da javno pozivajo h kršenju ukrepov v času epidemije in se tako postavljajo izven zakona.

Javni shodi so dovoljeni ob pogoju, da jih organizator prijavi in da udeleženci upoštevajo priporočila NIJZ. »Shod ni prijavljen, to pomeni, da bo v skladu zakonom vzdrževanje reda na njem prevzela policija. Območje bo v času varovanja videonadzorovano, obenem bo omejeno gibanje v okolici DZ in vlade,« je povedal inšpektor na Policijski upravi Ljubljana Boštjan Skrbinšek Javornik in dodal: Policija se zaveda pomena pravice do javnega zbiranja, pričakujemo pa, da bodo mnenje vsi izražali na dostojanstven in miren način. Zdravstveni inšpektorat je pozval k doslednemu ohranjanju medosebne razdalje in nošenju zaščitnih mask. Epidemije namreč še zdaleč ni konec, zato predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci nadškof Anton Stres v teh shodih vidi »norčevanje iz nujnih zdravstvenih ukrepov. Demonstracije pred 30 leti niso ogrožale nikogar, je dejal, ko smo ga povprašali za primerjavo. Razlika med takratnimi in današnjimi shodi je kot noč in dan, je dejal. »Današnji protesti so namenjeni temu, da bi ostanki režima, ki smo ga pred 30 leti želeli odstraniti, še naprej ostali v sedlu.« Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let. »Danes pa so demonstracije zgrajene na čisto preprosti laži, kajti ni res, da so pri nas kakršnekoli resnične nevarnosti fašizma, avtoritarnosti in vseh drugih negativnih pojavov z vidika demokracije, ampak ravno obratno.« Demonstracije pred 30 leti niso bile niti najmanj nasilne, petkovi protesti pa so se že sprevrgli v poulično nasilje in razgrajaštvo. »Gre za resnično popolno nasprotje tistega, na kar smo ponosni in kar se je zgodilo pred 30-leti. To kar se dogaja danes, se bo zgodilo danes oziroma se dogaja te dni – na to pa slovenska zgodovina gotovo ne bo ponosna,« je še dejal nadškof Stres.

infodemokracijaprotestiStresdružba

Informativni prispevki

Nadškof Stres: Današnji protivladni protesti so zgrajeni na laži.

Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let, danes pa so demonstracije zgrajene na laži. Tako petkove proteste vidi predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, nadškof Anton Stres. Današnji protivladni shod v Ljubljani znova ni prijavljen, med drugim se ga bodo udeležile sindikalne centrale, študentje, upokojenci, okoljevarstvene organizacije, akademska sfera, glasbeniki, umetniki in marginalizirane skupine. K protestom pozivajo tudi v SD, Levici in LMŠ. Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju zapisal, da javno pozivajo h kršenju ukrepov v času epidemije in se tako postavljajo izven zakona.

Javni shodi so dovoljeni ob pogoju, da jih organizator prijavi in da udeleženci upoštevajo priporočila NIJZ. »Shod ni prijavljen, to pomeni, da bo v skladu zakonom vzdrževanje reda na njem prevzela policija. Območje bo v času varovanja videonadzorovano, obenem bo omejeno gibanje v okolici DZ in vlade,« je povedal inšpektor na Policijski upravi Ljubljana Boštjan Skrbinšek Javornik in dodal: Policija se zaveda pomena pravice do javnega zbiranja, pričakujemo pa, da bodo mnenje vsi izražali na dostojanstven in miren način. Zdravstveni inšpektorat je pozval k doslednemu ohranjanju medosebne razdalje in nošenju zaščitnih mask. Epidemije namreč še zdaleč ni konec, zato predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci nadškof Anton Stres v teh shodih vidi »norčevanje iz nujnih zdravstvenih ukrepov. Demonstracije pred 30 leti niso ogrožale nikogar, je dejal, ko smo ga povprašali za primerjavo. Razlika med takratnimi in današnjimi shodi je kot noč in dan, je dejal. »Današnji protesti so namenjeni temu, da bi ostanki režima, ki smo ga pred 30 leti želeli odstraniti, še naprej ostali v sedlu.« Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let. »Danes pa so demonstracije zgrajene na čisto preprosti laži, kajti ni res, da so pri nas kakršnekoli resnične nevarnosti fašizma, avtoritarnosti in vseh drugih negativnih pojavov z vidika demokracije, ampak ravno obratno.« Demonstracije pred 30 leti niso bile niti najmanj nasilne, petkovi protesti pa so se že sprevrgli v poulično nasilje in razgrajaštvo. »Gre za resnično popolno nasprotje tistega, na kar smo ponosni in kar se je zgodilo pred 30-leti. To kar se dogaja danes, se bo zgodilo danes oziroma se dogaja te dni – na to pa slovenska zgodovina gotovo ne bo ponosna,« je še dejal nadškof Stres.

VEČ ...|28. 5. 2021
Nadškof Stres: Današnji protivladni protesti so zgrajeni na laži.

Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let, danes pa so demonstracije zgrajene na laži. Tako petkove proteste vidi predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, nadškof Anton Stres. Današnji protivladni shod v Ljubljani znova ni prijavljen, med drugim se ga bodo udeležile sindikalne centrale, študentje, upokojenci, okoljevarstvene organizacije, akademska sfera, glasbeniki, umetniki in marginalizirane skupine. K protestom pozivajo tudi v SD, Levici in LMŠ. Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju zapisal, da javno pozivajo h kršenju ukrepov v času epidemije in se tako postavljajo izven zakona.

Javni shodi so dovoljeni ob pogoju, da jih organizator prijavi in da udeleženci upoštevajo priporočila NIJZ. »Shod ni prijavljen, to pomeni, da bo v skladu zakonom vzdrževanje reda na njem prevzela policija. Območje bo v času varovanja videonadzorovano, obenem bo omejeno gibanje v okolici DZ in vlade,« je povedal inšpektor na Policijski upravi Ljubljana Boštjan Skrbinšek Javornik in dodal: Policija se zaveda pomena pravice do javnega zbiranja, pričakujemo pa, da bodo mnenje vsi izražali na dostojanstven in miren način. Zdravstveni inšpektorat je pozval k doslednemu ohranjanju medosebne razdalje in nošenju zaščitnih mask. Epidemije namreč še zdaleč ni konec, zato predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci nadškof Anton Stres v teh shodih vidi »norčevanje iz nujnih zdravstvenih ukrepov. Demonstracije pred 30 leti niso ogrožale nikogar, je dejal, ko smo ga povprašali za primerjavo. Razlika med takratnimi in današnjimi shodi je kot noč in dan, je dejal. »Današnji protesti so namenjeni temu, da bi ostanki režima, ki smo ga pred 30 leti želeli odstraniti, še naprej ostali v sedlu.« Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let. »Danes pa so demonstracije zgrajene na čisto preprosti laži, kajti ni res, da so pri nas kakršnekoli resnične nevarnosti fašizma, avtoritarnosti in vseh drugih negativnih pojavov z vidika demokracije, ampak ravno obratno.« Demonstracije pred 30 leti niso bile niti najmanj nasilne, petkovi protesti pa so se že sprevrgli v poulično nasilje in razgrajaštvo. »Gre za resnično popolno nasprotje tistega, na kar smo ponosni in kar se je zgodilo pred 30-leti. To kar se dogaja danes, se bo zgodilo danes oziroma se dogaja te dni – na to pa slovenska zgodovina gotovo ne bo ponosna,« je še dejal nadškof Stres.

Radio Ognjišče

infodemokracijaprotestiStresdružba

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 8. 2019
Izjava Komisije Pravičnost in mir pri SŠK ob stoletnici priključitve Prekmurja

Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci se z veseljem, ponosom in hvaležnostjo pridružuje praznovanju stoletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. To je vseslovenski dogodek, ki ni omejen samo na Prekmurje, temveč ima velik pomen za zgodovino vsega slovenskega naroda, poudarja predsednik komisije nadškof Anton Stres.

Izjava Komisije Pravičnost in mir pri SŠK ob stoletnici priključitve Prekmurja

Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci se z veseljem, ponosom in hvaležnostjo pridružuje praznovanju stoletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. To je vseslovenski dogodek, ki ni omejen samo na Prekmurje, temveč ima velik pomen za zgodovino vsega slovenskega naroda, poudarja predsednik komisije nadškof Anton Stres.

infopolitikadružbastrespravičnost in mir

Informativni prispevki

Izjava Komisije Pravičnost in mir pri SŠK ob stoletnici priključitve Prekmurja
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci se z veseljem, ponosom in hvaležnostjo pridružuje praznovanju stoletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. To je vseslovenski dogodek, ki ni omejen samo na Prekmurje, temveč ima velik pomen za zgodovino vsega slovenskega naroda, poudarja predsednik komisije nadškof Anton Stres.
VEČ ...|13. 8. 2019
Izjava Komisije Pravičnost in mir pri SŠK ob stoletnici priključitve Prekmurja
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci se z veseljem, ponosom in hvaležnostjo pridružuje praznovanju stoletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. To je vseslovenski dogodek, ki ni omejen samo na Prekmurje, temveč ima velik pomen za zgodovino vsega slovenskega naroda, poudarja predsednik komisije nadškof Anton Stres.

Alen Salihović

infopolitikadružbastrespravičnost in mir

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 3. 2019
Nadškof Stres: Idej, ki spodkopavajo demokracijo, demokracija ne more trpeti!

Država mora ščititi svobodo izražanja. Tako je opozoril nadškof Anton Stres v luči zadnjih dogodkov omejevanja svobode vesti in izražanja. Prti tem je spomnil na primera Tadeja Strehovca ter zavoda Živim. Slednjim je Mestni potniški promet v Ljubljani prekinil pogodbo o objavi oglasa v podporo nerojenemu življenju. Kot predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je nadškof Stres dejal, da oba primera predstavljata grobo omejevanje svobode izražanja ter svobode mišljenja in vesti.

Nadškof Stres: Idej, ki spodkopavajo demokracijo, demokracija ne more trpeti!

Država mora ščititi svobodo izražanja. Tako je opozoril nadškof Anton Stres v luči zadnjih dogodkov omejevanja svobode vesti in izražanja. Prti tem je spomnil na primera Tadeja Strehovca ter zavoda Živim. Slednjim je Mestni potniški promet v Ljubljani prekinil pogodbo o objavi oglasa v podporo nerojenemu življenju. Kot predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je nadškof Stres dejal, da oba primera predstavljata grobo omejevanje svobode izražanja ter svobode mišljenja in vesti.

infoizobraževanjepogovorpolitikanadškof stressvoboda govora

Informativni prispevki

Nadškof Stres: Idej, ki spodkopavajo demokracijo, demokracija ne more trpeti!
Država mora ščititi svobodo izražanja. Tako je opozoril nadškof Anton Stres v luči zadnjih dogodkov omejevanja svobode vesti in izražanja. Prti tem je spomnil na primera Tadeja Strehovca ter zavoda Živim. Slednjim je Mestni potniški promet v Ljubljani prekinil pogodbo o objavi oglasa v podporo nerojenemu življenju. Kot predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je nadškof Stres dejal, da oba primera predstavljata grobo omejevanje svobode izražanja ter svobode mišljenja in vesti.
VEČ ...|5. 3. 2019
Nadškof Stres: Idej, ki spodkopavajo demokracijo, demokracija ne more trpeti!
Država mora ščititi svobodo izražanja. Tako je opozoril nadškof Anton Stres v luči zadnjih dogodkov omejevanja svobode vesti in izražanja. Prti tem je spomnil na primera Tadeja Strehovca ter zavoda Živim. Slednjim je Mestni potniški promet v Ljubljani prekinil pogodbo o objavi oglasa v podporo nerojenemu življenju. Kot predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je nadškof Stres dejal, da oba primera predstavljata grobo omejevanje svobode izražanja ter svobode mišljenja in vesti.

Alen Salihović

infoizobraževanjepogovorpolitikanadškof stressvoboda govora

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 2. 2019
Pridiga nadškofa Antona Stresa ob pogrebu profesorja Justina Stanovnika

Skoraj dvajset duhovnikov na čelu z nadškofom Antonom Stresom je v sprevodu od kapele sv. Nikolaja pospremilo profesorja Stanovnika v cerkev Vseh svetih. Za krsto so stopali domači, prijatelji in številni člani Nove Slovenske zaveze, Študijskega centra za narodno spravo, politiki in profesorji, med njimi Tamara Grieser Pečar, Andreja Valič Zver, Janez Janša, Ljudmila Novak in Žiga Turk. Nadškof Stres je uvodoma opozoril, da je bilo profesorju Stanovniku večji del življenja onemogočeno, da bi spregovoril resnico o nekdanjem sistemu, ki jo je poimenoval »tragedija«. To je lahko storil šele po demokratizaciji.

Pridiga nadškofa Antona Stresa ob pogrebu profesorja Justina Stanovnika

Skoraj dvajset duhovnikov na čelu z nadškofom Antonom Stresom je v sprevodu od kapele sv. Nikolaja pospremilo profesorja Stanovnika v cerkev Vseh svetih. Za krsto so stopali domači, prijatelji in številni člani Nove Slovenske zaveze, Študijskega centra za narodno spravo, politiki in profesorji, med njimi Tamara Grieser Pečar, Andreja Valič Zver, Janez Janša, Ljudmila Novak in Žiga Turk. Nadškof Stres je uvodoma opozoril, da je bilo profesorju Stanovniku večji del življenja onemogočeno, da bi spregovoril resnico o nekdanjem sistemu, ki jo je poimenoval »tragedija«. To je lahko storil šele po demokratizaciji.

pogrebnadškof Stresjustin stanovnikduhovnostdružbainfospomin

Informativni prispevki

Pridiga nadškofa Antona Stresa ob pogrebu profesorja Justina Stanovnika
Skoraj dvajset duhovnikov na čelu z nadškofom Antonom Stresom je v sprevodu od kapele sv. Nikolaja pospremilo profesorja Stanovnika v cerkev Vseh svetih. Za krsto so stopali domači, prijatelji in številni člani Nove Slovenske zaveze, Študijskega centra za narodno spravo, politiki in profesorji, med njimi Tamara Grieser Pečar, Andreja Valič Zver, Janez Janša, Ljudmila Novak in Žiga Turk. Nadškof Stres je uvodoma opozoril, da je bilo profesorju Stanovniku večji del življenja onemogočeno, da bi spregovoril resnico o nekdanjem sistemu, ki jo je poimenoval »tragedija«. To je lahko storil šele po demokratizaciji.
VEČ ...|5. 2. 2019
Pridiga nadškofa Antona Stresa ob pogrebu profesorja Justina Stanovnika
Skoraj dvajset duhovnikov na čelu z nadškofom Antonom Stresom je v sprevodu od kapele sv. Nikolaja pospremilo profesorja Stanovnika v cerkev Vseh svetih. Za krsto so stopali domači, prijatelji in številni člani Nove Slovenske zaveze, Študijskega centra za narodno spravo, politiki in profesorji, med njimi Tamara Grieser Pečar, Andreja Valič Zver, Janez Janša, Ljudmila Novak in Žiga Turk. Nadškof Stres je uvodoma opozoril, da je bilo profesorju Stanovniku večji del življenja onemogočeno, da bi spregovoril resnico o nekdanjem sistemu, ki jo je poimenoval »tragedija«. To je lahko storil šele po demokratizaciji.

Radio Vatikanp. Ivan Herceg

pogrebnadškof Stresjustin stanovnikduhovnostdružbainfospomin

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 2. 2019
Lenart Rihar in Peter Sušnik o zapuščini profesorja Justina Stanovnika

Dolgoletnemu uredniku Zaveze, revije za duhovna, kulturna in politična vprašanja sedanjosti in preteklosti – s posebnim ozirom na krizo slovenstva po boljševiški revoluciji in državljanski vojni, profesorju Stanovniku se je za vse storjeno zahvalil njegov naslednik Lenart Rihar. Ker je bil profesor Justin Stanovnik nestor Nove Slovenske zaveze je v imenu te spregovoril predsednik Peter Sušnik.

Lenart Rihar in Peter Sušnik o zapuščini profesorja Justina Stanovnika

Dolgoletnemu uredniku Zaveze, revije za duhovna, kulturna in politična vprašanja sedanjosti in preteklosti – s posebnim ozirom na krizo slovenstva po boljševiški revoluciji in državljanski vojni, profesorju Stanovniku se je za vse storjeno zahvalil njegov naslednik Lenart Rihar. Ker je bil profesor Justin Stanovnik nestor Nove Slovenske zaveze je v imenu te spregovoril predsednik Peter Sušnik.

pogrebnadškof Stresjustin stanovnikduhovnostdružbainfospominSušnikRihar

Informativni prispevki

Lenart Rihar in Peter Sušnik o zapuščini profesorja Justina Stanovnika
Dolgoletnemu uredniku Zaveze, revije za duhovna, kulturna in politična vprašanja sedanjosti in preteklosti – s posebnim ozirom na krizo slovenstva po boljševiški revoluciji in državljanski vojni, profesorju Stanovniku se je za vse storjeno zahvalil njegov naslednik Lenart Rihar. Ker je bil profesor Justin Stanovnik nestor Nove Slovenske zaveze je v imenu te spregovoril predsednik Peter Sušnik.
VEČ ...|5. 2. 2019
Lenart Rihar in Peter Sušnik o zapuščini profesorja Justina Stanovnika
Dolgoletnemu uredniku Zaveze, revije za duhovna, kulturna in politična vprašanja sedanjosti in preteklosti – s posebnim ozirom na krizo slovenstva po boljševiški revoluciji in državljanski vojni, profesorju Stanovniku se je za vse storjeno zahvalil njegov naslednik Lenart Rihar. Ker je bil profesor Justin Stanovnik nestor Nove Slovenske zaveze je v imenu te spregovoril predsednik Peter Sušnik.

Radio Vatikanp. Ivan Herceg

pogrebnadškof Stresjustin stanovnikduhovnostdružbainfospominSušnikRihar

Radijska kateheza

VEČ ...|1. 12. 2018
Zakaj se je Bog učlovečil?

Če smo bili novembra bolj povezani z našimi umrlimi, pa smo tokrat razmišljali o življenju. Smo namreč na začetku adventnega časa. Začenjamo novo cerkveno leto in se pripravljamo na obeležitev čudeža učlovečenja Božjega sina na svet. Tako smo si zastavili vprašanja kot so: Zakaj se je Bog hotel učlovečiti? Zakaj se je učlovečil v danem trenutku in času? Zakaj je to pomembno za nas po dvatisoč letih? Zakaj je cerkveno leto, vedno enako, pa vendar vedno drugačno?

Zakaj se je Bog učlovečil?

Če smo bili novembra bolj povezani z našimi umrlimi, pa smo tokrat razmišljali o življenju. Smo namreč na začetku adventnega časa. Začenjamo novo cerkveno leto in se pripravljamo na obeležitev čudeža učlovečenja Božjega sina na svet. Tako smo si zastavili vprašanja kot so: Zakaj se je Bog hotel učlovečiti? Zakaj se je učlovečil v danem trenutku in času? Zakaj je to pomembno za nas po dvatisoč letih? Zakaj je cerkveno leto, vedno enako, pa vendar vedno drugačno?

izobraževanjeduhovnostkatehezaanton stres

Radijska kateheza

Zakaj se je Bog učlovečil?
Če smo bili novembra bolj povezani z našimi umrlimi, pa smo tokrat razmišljali o življenju. Smo namreč na začetku adventnega časa. Začenjamo novo cerkveno leto in se pripravljamo na obeležitev čudeža učlovečenja Božjega sina na svet. Tako smo si zastavili vprašanja kot so: Zakaj se je Bog hotel učlovečiti? Zakaj se je učlovečil v danem trenutku in času? Zakaj je to pomembno za nas po dvatisoč letih? Zakaj je cerkveno leto, vedno enako, pa vendar vedno drugačno?
VEČ ...|1. 12. 2018
Zakaj se je Bog učlovečil?
Če smo bili novembra bolj povezani z našimi umrlimi, pa smo tokrat razmišljali o življenju. Smo namreč na začetku adventnega časa. Začenjamo novo cerkveno leto in se pripravljamo na obeležitev čudeža učlovečenja Božjega sina na svet. Tako smo si zastavili vprašanja kot so: Zakaj se je Bog hotel učlovečiti? Zakaj se je učlovečil v danem trenutku in času? Zakaj je to pomembno za nas po dvatisoč letih? Zakaj je cerkveno leto, vedno enako, pa vendar vedno drugačno?

Jože Bartolj

izobraževanjeduhovnostkatehezaanton stres

Radijska kateheza

VEČ ...|6. 10. 2018
Zakaj je na svetu trpljenje, če je Bog dober?

V oddaji Radijski katehezi, v ciklu Verovati danes smo gostili nadškofa Antona Stresa. Tokrat smo razmišljali o trpljenju. Skoraj neverjetno je, da v svetu tolikšnih krivic in trpljenja, toliko ljudi ohranja vero v dobrega Boga. V tej luči smo si zastavili vprašanja, kot so: Ali spadata trpljenje in zlo skupaj? Zakaj je dal Bog človeku svobodno voljo, če jo ta potem zlorabi? Se vprašanje greha res vleče že od raja?

Zakaj je na svetu trpljenje, če je Bog dober?

V oddaji Radijski katehezi, v ciklu Verovati danes smo gostili nadškofa Antona Stresa. Tokrat smo razmišljali o trpljenju. Skoraj neverjetno je, da v svetu tolikšnih krivic in trpljenja, toliko ljudi ohranja vero v dobrega Boga. V tej luči smo si zastavili vprašanja, kot so: Ali spadata trpljenje in zlo skupaj? Zakaj je dal Bog človeku svobodno voljo, če jo ta potem zlorabi? Se vprašanje greha res vleče že od raja?

duhovnostizobraževanjepogovoranton streskatehezatrpljenje

Radijska kateheza

Zakaj je na svetu trpljenje, če je Bog dober?
V oddaji Radijski katehezi, v ciklu Verovati danes smo gostili nadškofa Antona Stresa. Tokrat smo razmišljali o trpljenju. Skoraj neverjetno je, da v svetu tolikšnih krivic in trpljenja, toliko ljudi ohranja vero v dobrega Boga. V tej luči smo si zastavili vprašanja, kot so: Ali spadata trpljenje in zlo skupaj? Zakaj je dal Bog človeku svobodno voljo, če jo ta potem zlorabi? Se vprašanje greha res vleče že od raja?
VEČ ...|6. 10. 2018
Zakaj je na svetu trpljenje, če je Bog dober?
V oddaji Radijski katehezi, v ciklu Verovati danes smo gostili nadškofa Antona Stresa. Tokrat smo razmišljali o trpljenju. Skoraj neverjetno je, da v svetu tolikšnih krivic in trpljenja, toliko ljudi ohranja vero v dobrega Boga. V tej luči smo si zastavili vprašanja, kot so: Ali spadata trpljenje in zlo skupaj? Zakaj je dal Bog človeku svobodno voljo, če jo ta potem zlorabi? Se vprašanje greha res vleče že od raja?

Jože Bartolj

duhovnostizobraževanjepogovoranton streskatehezatrpljenje

Radijska kateheza

VEČ ...|1. 9. 2018
Vera nam daje moč in smisel

V katehezi v ciklu Verovati danes, smo se spet srečali z nekaterimi življenjskimi vprašanji! Tako smo si zastavili izhodišča, kot so: zakaj veliko ljudi sicer v nekaj veruje, ampak tej veri pravzaprav ne verjamejo? Kristus nas je s smrtjo in vstajenjem odrešil, zato nismo več sužnji greha, svoje morebitne strahove lahko preložimo v Božje roke, živeti pa hočemo polno versko in družbeno življenje! O vsem tem pa več nadškof Anton Stres.

Vera nam daje moč in smisel

V katehezi v ciklu Verovati danes, smo se spet srečali z nekaterimi življenjskimi vprašanji! Tako smo si zastavili izhodišča, kot so: zakaj veliko ljudi sicer v nekaj veruje, ampak tej veri pravzaprav ne verjamejo? Kristus nas je s smrtjo in vstajenjem odrešil, zato nismo več sužnji greha, svoje morebitne strahove lahko preložimo v Božje roke, živeti pa hočemo polno versko in družbeno življenje! O vsem tem pa več nadškof Anton Stres.

izobraževanjeduhovnostkatehezaanton stres

Radijska kateheza

Vera nam daje moč in smisel
V katehezi v ciklu Verovati danes, smo se spet srečali z nekaterimi življenjskimi vprašanji! Tako smo si zastavili izhodišča, kot so: zakaj veliko ljudi sicer v nekaj veruje, ampak tej veri pravzaprav ne verjamejo? Kristus nas je s smrtjo in vstajenjem odrešil, zato nismo več sužnji greha, svoje morebitne strahove lahko preložimo v Božje roke, živeti pa hočemo polno versko in družbeno življenje! O vsem tem pa več nadškof Anton Stres.
VEČ ...|1. 9. 2018
Vera nam daje moč in smisel
V katehezi v ciklu Verovati danes, smo se spet srečali z nekaterimi življenjskimi vprašanji! Tako smo si zastavili izhodišča, kot so: zakaj veliko ljudi sicer v nekaj veruje, ampak tej veri pravzaprav ne verjamejo? Kristus nas je s smrtjo in vstajenjem odrešil, zato nismo več sužnji greha, svoje morebitne strahove lahko preložimo v Božje roke, živeti pa hočemo polno versko in družbeno življenje! O vsem tem pa več nadškof Anton Stres.

Jože Bartolj

izobraževanjeduhovnostkatehezaanton stres

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|29. 7. 2021
Skrb za večne dobrine

Vse prepogosto se najdemo v vlogi …

Skrb za večne dobrine

Vse prepogosto se najdemo v vlogi …

Jože Vehovar

duhovnost

Naš gost

VEČ ...|24. 7. 2021
Marjeta Rigler - Društvo prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji

Marjeta Rigler je skupaj s svojim pokojnim možem Metodijem za svoje poslanstvo vzela oživljanje slovenske Jakobove poti. Nadškof Stanislav Zore jima je podelil odličje sv. Cirila in Metoda.

Marjeta Rigler - Društvo prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji

Marjeta Rigler je skupaj s svojim pokojnim možem Metodijem za svoje poslanstvo vzela oživljanje slovenske Jakobove poti. Nadškof Stanislav Zore jima je podelil odličje sv. Cirila in Metoda.

Marjan Bunič

spominživljenjeJakobova potcamino

Pogovor o

VEČ ...|28. 7. 2021
Matej Tonin

Gostili smo predsednika Nove Slovenije in obrambnega ministra Mateja Tonina. Povedal je kako vidi aktualno dogajanje in izzive, ki vlado čakajo jeseni, kako so zadovoljni z delom vlade nasploh, kako se stranka pripravlja na volilno leto ter kateri so izzivi obrambnega resorja. 

Matej Tonin

Gostili smo predsednika Nove Slovenije in obrambnega ministra Mateja Tonina. Povedal je kako vidi aktualno dogajanje in izzive, ki vlado čakajo jeseni, kako so zadovoljni z delom vlade nasploh, kako se stranka pripravlja na volilno leto ter kateri so izzivi obrambnega resorja. 

Tanja Dominko

politikaživljenjedružbaSlovenija

Globine

VEČ ...|13. 7. 2021
Kaj so papeške okrožnice in o čem govorijo?

Ker smo se v letošnjih Globinah posvečali različnim tematikam, ki jih odpira zadnja papeževa okrožnica Vsi bratje, smo se tokrat odločili celostno predstaviti papeške dokumente, v prvi vrsti okrožnice. Kakšen je njihov pomen, zakaj so jih papeži začeli pisati, na katera področja življenja posegajo in ali velja za katoličane obveza nauka, ki ga podajajo? Naš gost je bil ekleziolog prof. dr. Bogdan Dolenc.

Kaj so papeške okrožnice in o čem govorijo?

Ker smo se v letošnjih Globinah posvečali različnim tematikam, ki jih odpira zadnja papeževa okrožnica Vsi bratje, smo se tokrat odločili celostno predstaviti papeške dokumente, v prvi vrsti okrožnice. Kakšen je njihov pomen, zakaj so jih papeži začeli pisati, na katera področja življenja posegajo in ali velja za katoličane obveza nauka, ki ga podajajo? Naš gost je bil ekleziolog prof. dr. Bogdan Dolenc.

Blaž Lesnik

duhovnostpapežokrožnicadružbaizobraževanjeteologijaCerkveni naukpapeški dokumenti

Sol in luč

VEČ ...|27. 7. 2021
Matej in Maks Tušak in Maksimiljana Marinšek: Družina in športnik.

V oddaji Sol in luč smo se ob obilici športnih dogodkov odločili za predstavitev knjige z naslovom Družina in športnik, ki je sicer strokovno delo Mateja in Maksa Tušaka in Maksimiljane Marinšek, prinaša pa zelo zanimive misli, podkrepljene z raziskavami, o vplivu športa na naše celostno zdravje, še bolj pa o vplivu družine na vrhunske športnike. Moderni šport je bojno polje polno stresa, pa tudi vzvod za razvoj samozavesti in samopodobe, sredstvo za vadbo odpornosti na stres, za zmanjšanje anksioznosti in depresivnosti, za razvoj delovnih navad in samodiscipline ter vztrajnosti in pripadnosti skupini.«

Matej in Maks Tušak in Maksimiljana Marinšek: Družina in športnik.

V oddaji Sol in luč smo se ob obilici športnih dogodkov odločili za predstavitev knjige z naslovom Družina in športnik, ki je sicer strokovno delo Mateja in Maksa Tušaka in Maksimiljane Marinšek, prinaša pa zelo zanimive misli, podkrepljene z raziskavami, o vplivu športa na naše celostno zdravje, še bolj pa o vplivu družine na vrhunske športnike. Moderni šport je bojno polje polno stresa, pa tudi vzvod za razvoj samozavesti in samopodobe, sredstvo za vadbo odpornosti na stres, za zmanjšanje anksioznosti in depresivnosti, za razvoj delovnih navad in samodiscipline ter vztrajnosti in pripadnosti skupini.«

Tadej Sadar

mladinaravaodnosivzgojašport

Zgodbe za otroke

VEČ ...|28. 7. 2021
O deklici žabici

Hrvaška ljudska pravljica pripoveduje o možu in ženi, ki sta se postarala brez otrok. Vsak dan sta prosila Boga, da bi jima dal otroka. Pa čeprav bi bila žabica … Verjetno slutite kako se pravljica nadaljuje. Pa vendar mislimo, da vas bo vsebina presenetila. Prisluhnite pravljici iz soseščine.

O deklici žabici

Hrvaška ljudska pravljica pripoveduje o možu in ženi, ki sta se postarala brez otrok. Vsak dan sta prosila Boga, da bi jima dal otroka. Pa čeprav bi bila žabica … Verjetno slutite kako se pravljica nadaljuje. Pa vendar mislimo, da vas bo vsebina presenetila. Prisluhnite pravljici iz soseščine.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 7. 2021
Plečnikova dela na Unescovem seznamu svetovne dediščine

Odbor za svetovno dediščino Unesca je na zasedanju na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine vpisal izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani. Nominacijo ‘Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani - urbano oblikovanje po meri človeka’ je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje.

Plečnikova dela na Unescovem seznamu svetovne dediščine

Odbor za svetovno dediščino Unesca je na zasedanju na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine vpisal izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani. Nominacijo ‘Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani - urbano oblikovanje po meri človeka’ je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Spominjamo se

VEČ ...|29. 7. 2021
Spominjamo se dne 29. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 29. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|29. 7. 2021
Ideja, kako poskrbeti za dobro počutje pasjih ljubljencev

Poleti je vroče, pozimi hladno, mi pa moramo po nakupih. Kam s psom, da ga ne puščamo v pregretih ali prehladnih avtomobilih? Želja je, da bi lahko počakali v pametnih pasjih utah, prva že stoji in nudi varno zavetje v ljubljanskem trgovskem centru. Pogovarjali smo se z inštruktorjem poslušnosti in vodnikom reševalnih psov iz Canispointa, voditeljem oddaje Pozor, priden pes, Davidom Pogačnikom.  

Ideja, kako poskrbeti za dobro počutje pasjih ljubljencev

Poleti je vroče, pozimi hladno, mi pa moramo po nakupih. Kam s psom, da ga ne puščamo v pregretih ali prehladnih avtomobilih? Želja je, da bi lahko počakali v pametnih pasjih utah, prva že stoji in nudi varno zavetje v ljubljanskem trgovskem centru. Pogovarjali smo se z inštruktorjem poslušnosti in vodnikom reševalnih psov iz Canispointa, voditeljem oddaje Pozor, priden pes, Davidom Pogačnikom.  

Nataša Ličen

izobraževanjepodjetništvosvetovanježivali

Svetovalnica

VEČ ...|29. 7. 2021
Ali ste še v dilemi glede cepljenja?

Gostili smo vodjo svetovalne skupine za Covid 19 infektologinjo dr. Matejo Logar, odgovarjala je na vprašanja poslušalcev v zvezi s cepljenjem.

Ali ste še v dilemi glede cepljenja?

Gostili smo vodjo svetovalne skupine za Covid 19 infektologinjo dr. Matejo Logar, odgovarjala je na vprašanja poslušalcev v zvezi s cepljenjem.

Blaž Lesnik

svetovanje