Moja zgodba

VEČ ...|16. 3. 2025
Pričevanja iz Avstralije: Francka Anžin, Lidija Čušin in Mirko Cuderman

V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili trem pričevalcem, ki jih je v začetku leta 2024 med Slovenci v Avstraliji posnel sodelavec Študijskega centra za narodno spravo Renato Podbersič. Svoje življenjske zgodbe so z nami delili Francke Anžin, Lidije Čušin in Mirka Cudermana. 

Pričevanja iz Avstralije: Francka Anžin, Lidija Čušin in Mirko Cuderman

V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili trem pričevalcem, ki jih je v začetku leta 2024 med Slovenci v Avstraliji posnel sodelavec Študijskega centra za narodno spravo Renato Podbersič. Svoje življenjske zgodbe so z nami delili Francke Anžin, Lidije Čušin in Mirka Cudermana. 

spominpolitikaFrancka AnžinLidija ČušinMirko CudermanRenato PodbersičMarta KeršičMirjam Dujo Jurjevčičslovenci v avstraliji

Moja zgodba

Pričevanja iz Avstralije: Francka Anžin, Lidija Čušin in Mirko Cuderman

V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili trem pričevalcem, ki jih je v začetku leta 2024 med Slovenci v Avstraliji posnel sodelavec Študijskega centra za narodno spravo Renato Podbersič. Svoje življenjske zgodbe so z nami delili Francke Anžin, Lidije Čušin in Mirka Cudermana. 

VEČ ...|16. 3. 2025
Pričevanja iz Avstralije: Francka Anžin, Lidija Čušin in Mirko Cuderman

V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili trem pričevalcem, ki jih je v začetku leta 2024 med Slovenci v Avstraliji posnel sodelavec Študijskega centra za narodno spravo Renato Podbersič. Svoje življenjske zgodbe so z nami delili Francke Anžin, Lidije Čušin in Mirka Cudermana. 

Jože Bartolj

spominpolitikaFrancka AnžinLidija ČušinMirko CudermanRenato PodbersičMarta KeršičMirjam Dujo Jurjevčičslovenci v avstraliji

Via positiva

VEČ ...|7. 3. 2024
Lojze Wieser, založnik in avtor iz Celovca

Lojze Wieser je avtor in založnik iz Celovca. Pred štiridesetimi leti je začel izdajati književnost evropskega vzhoda, in dal s tem obraz številnim literaturam te regije. Pravi, da je doživel dovolj vzponov in padcev, počasi bo sprostil kočijaževo pot ter vajeti založništva predal v mlajše roke. Govorili smo o kulinariki, raziskovanju ozadij tradicionalnih jedi širšega evropskega prostora, ki ne poznajo meja. V pogovoru pa začutili tudi hrepenenje po narodni kulturi in moč zamejskih ljudi v njenem ohranjanju. 

Pravi: “Preko prehrane, receptur in preko kuhanja, lahko veliko izvemo o preteklosti naših prednikov in veliko izvemo tudi o kulturnih možnostih soočanja z življenjem. Vse kar pojemo, kar spremenimo iz enostavnih dodatkov v izjemno jed, v sebi nosi zgodovinski spomin. Primer slovenskega kulturnega prodora v zadnjih štiridesetih letih nam da nekaj vedeti: Kultura, literatura, ki je vsakič individualna stvar - ki nikoli ni kolektivna, ampak postane seveda nosilec kolektivne misli, je sposobna razviti odnos medsebojnega spoštovanja. Če bi se tega bolj zavedali, in bi se ob tem naslonili na kulturo in literaturo, bi medsebojna nasprotovanja, ki čedalje bolj silijo v tretjo svetovno vojno, znali presegati.”

Lojze Wieser, založnik in avtor iz Celovca

Lojze Wieser je avtor in založnik iz Celovca. Pred štiridesetimi leti je začel izdajati književnost evropskega vzhoda, in dal s tem obraz številnim literaturam te regije. Pravi, da je doživel dovolj vzponov in padcev, počasi bo sprostil kočijaževo pot ter vajeti založništva predal v mlajše roke. Govorili smo o kulinariki, raziskovanju ozadij tradicionalnih jedi širšega evropskega prostora, ki ne poznajo meja. V pogovoru pa začutili tudi hrepenenje po narodni kulturi in moč zamejskih ljudi v njenem ohranjanju. 

Pravi: “Preko prehrane, receptur in preko kuhanja, lahko veliko izvemo o preteklosti naših prednikov in veliko izvemo tudi o kulturnih možnostih soočanja z življenjem. Vse kar pojemo, kar spremenimo iz enostavnih dodatkov v izjemno jed, v sebi nosi zgodovinski spomin. Primer slovenskega kulturnega prodora v zadnjih štiridesetih letih nam da nekaj vedeti: Kultura, literatura, ki je vsakič individualna stvar - ki nikoli ni kolektivna, ampak postane seveda nosilec kolektivne misli, je sposobna razviti odnos medsebojnega spoštovanja. Če bi se tega bolj zavedali, in bi se ob tem naslonili na kulturo in literaturo, bi medsebojna nasprotovanja, ki čedalje bolj silijo v tretjo svetovno vojno, znali presegati.”

pogovordružbaliteraturaSlovencikultura

Via positiva

Lojze Wieser, založnik in avtor iz Celovca

Lojze Wieser je avtor in založnik iz Celovca. Pred štiridesetimi leti je začel izdajati književnost evropskega vzhoda, in dal s tem obraz številnim literaturam te regije. Pravi, da je doživel dovolj vzponov in padcev, počasi bo sprostil kočijaževo pot ter vajeti založništva predal v mlajše roke. Govorili smo o kulinariki, raziskovanju ozadij tradicionalnih jedi širšega evropskega prostora, ki ne poznajo meja. V pogovoru pa začutili tudi hrepenenje po narodni kulturi in moč zamejskih ljudi v njenem ohranjanju. 

Pravi: “Preko prehrane, receptur in preko kuhanja, lahko veliko izvemo o preteklosti naših prednikov in veliko izvemo tudi o kulturnih možnostih soočanja z življenjem. Vse kar pojemo, kar spremenimo iz enostavnih dodatkov v izjemno jed, v sebi nosi zgodovinski spomin. Primer slovenskega kulturnega prodora v zadnjih štiridesetih letih nam da nekaj vedeti: Kultura, literatura, ki je vsakič individualna stvar - ki nikoli ni kolektivna, ampak postane seveda nosilec kolektivne misli, je sposobna razviti odnos medsebojnega spoštovanja. Če bi se tega bolj zavedali, in bi se ob tem naslonili na kulturo in literaturo, bi medsebojna nasprotovanja, ki čedalje bolj silijo v tretjo svetovno vojno, znali presegati.”

VEČ ...|7. 3. 2024
Lojze Wieser, založnik in avtor iz Celovca

Lojze Wieser je avtor in založnik iz Celovca. Pred štiridesetimi leti je začel izdajati književnost evropskega vzhoda, in dal s tem obraz številnim literaturam te regije. Pravi, da je doživel dovolj vzponov in padcev, počasi bo sprostil kočijaževo pot ter vajeti založništva predal v mlajše roke. Govorili smo o kulinariki, raziskovanju ozadij tradicionalnih jedi širšega evropskega prostora, ki ne poznajo meja. V pogovoru pa začutili tudi hrepenenje po narodni kulturi in moč zamejskih ljudi v njenem ohranjanju. 

Pravi: “Preko prehrane, receptur in preko kuhanja, lahko veliko izvemo o preteklosti naših prednikov in veliko izvemo tudi o kulturnih možnostih soočanja z življenjem. Vse kar pojemo, kar spremenimo iz enostavnih dodatkov v izjemno jed, v sebi nosi zgodovinski spomin. Primer slovenskega kulturnega prodora v zadnjih štiridesetih letih nam da nekaj vedeti: Kultura, literatura, ki je vsakič individualna stvar - ki nikoli ni kolektivna, ampak postane seveda nosilec kolektivne misli, je sposobna razviti odnos medsebojnega spoštovanja. Če bi se tega bolj zavedali, in bi se ob tem naslonili na kulturo in literaturo, bi medsebojna nasprotovanja, ki čedalje bolj silijo v tretjo svetovno vojno, znali presegati.”

Nataša Ličen

pogovordružbaliteraturaSlovencikultura

Moja zgodba

VEČ ...|17. 12. 2023
Rado Troha - Spominski zapisi 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili drugemu delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Po vrnitvi iz vzhodne fronte septembra 1945, je kot učitelj pod komunistično oblastjo doživljal revolucionarne spremembe, ki so dušile temeljne vrednote. Ker je bil pogrom nad njim prehud, si je leta 1947 življenje ustvaril v italijanski Gorici. V drugem delu spominov bomo slišali, kaj vse je doživljal po osvoboditvi v Ravnici in Kubedu. Oddajo je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine. 

Rado Troha - Spominski zapisi 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili drugemu delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Po vrnitvi iz vzhodne fronte septembra 1945, je kot učitelj pod komunistično oblastjo doživljal revolucionarne spremembe, ki so dušile temeljne vrednote. Ker je bil pogrom nad njim prehud, si je leta 1947 življenje ustvaril v italijanski Gorici. V drugem delu spominov bomo slišali, kaj vse je doživljal po osvoboditvi v Ravnici in Kubedu. Oddajo je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine. 

spominpolitikaRado Trohamobilizirani Slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

Rado Troha - Spominski zapisi 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili drugemu delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Po vrnitvi iz vzhodne fronte septembra 1945, je kot učitelj pod komunistično oblastjo doživljal revolucionarne spremembe, ki so dušile temeljne vrednote. Ker je bil pogrom nad njim prehud, si je leta 1947 življenje ustvaril v italijanski Gorici. V drugem delu spominov bomo slišali, kaj vse je doživljal po osvoboditvi v Ravnici in Kubedu. Oddajo je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine. 

VEČ ...|17. 12. 2023
Rado Troha - Spominski zapisi 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili drugemu delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Po vrnitvi iz vzhodne fronte septembra 1945, je kot učitelj pod komunistično oblastjo doživljal revolucionarne spremembe, ki so dušile temeljne vrednote. Ker je bil pogrom nad njim prehud, si je leta 1947 življenje ustvaril v italijanski Gorici. V drugem delu spominov bomo slišali, kaj vse je doživljal po osvoboditvi v Ravnici in Kubedu. Oddajo je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine. 

Jože Bartolj

spominpolitikaRado Trohamobilizirani Slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

VEČ ...|10. 12. 2023
Rado Troha - Spominski zapisi 1. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Ker je Primorska po prvi svetovni vojni pripadla Italiji, je bil vpoklican v italijansko vojsko. Poslali so ga v Grčijo, kjer je bil leta 1943 zajet s strani Nemcev in odpeljan na Vzhodno fronto. Tam je čudežno preživel in se v domovino vrnil septembra 1945. Spomine na vzhodno fronto, ki ste jih  slišali v 1. oddaji, je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine.

Rado Troha - Spominski zapisi 1. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Ker je Primorska po prvi svetovni vojni pripadla Italiji, je bil vpoklican v italijansko vojsko. Poslali so ga v Grčijo, kjer je bil leta 1943 zajet s strani Nemcev in odpeljan na Vzhodno fronto. Tam je čudežno preživel in se v domovino vrnil septembra 1945. Spomine na vzhodno fronto, ki ste jih  slišali v 1. oddaji, je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine.

spominpolitikaRado Trohamobilizirani Slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

Rado Troha - Spominski zapisi 1. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Ker je Primorska po prvi svetovni vojni pripadla Italiji, je bil vpoklican v italijansko vojsko. Poslali so ga v Grčijo, kjer je bil leta 1943 zajet s strani Nemcev in odpeljan na Vzhodno fronto. Tam je čudežno preživel in se v domovino vrnil septembra 1945. Spomine na vzhodno fronto, ki ste jih  slišali v 1. oddaji, je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine.

VEČ ...|10. 12. 2023
Rado Troha - Spominski zapisi 1. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Ker je Primorska po prvi svetovni vojni pripadla Italiji, je bil vpoklican v italijansko vojsko. Poslali so ga v Grčijo, kjer je bil leta 1943 zajet s strani Nemcev in odpeljan na Vzhodno fronto. Tam je čudežno preživel in se v domovino vrnil septembra 1945. Spomine na vzhodno fronto, ki ste jih  slišali v 1. oddaji, je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine.

Jože Bartolj

spominpolitikaRado Trohamobilizirani Slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 11. 2023
Urša Koce o razstavi fotografij Slovenci in Taizé (Mengeš 3.11.)

Urša Koce o razstavi fotografij Slovenci in Taizé (Mengeš 3.11.)

kulturafotografijaUrša KoceSlovenci in Taize

Kulturni utrinki

Urša Koce o razstavi fotografij Slovenci in Taizé (Mengeš 3.11.)
VEČ ...|2. 11. 2023
Urša Koce o razstavi fotografij Slovenci in Taizé (Mengeš 3.11.)

Jože Bartolj

kulturafotografijaUrša KoceSlovenci in Taize

Komentar Časnik.si

VEČ ...|16. 8. 2023
Jakob Primožič: Slovenci, narod za izredne razmere

Ko pride do krize, slovenski narod deluje kot dobro utečen stroj. Vsak ve, kje mu je mesto, kaj mora delati, kje lahko pomaga. Operativnost. Prostovoljna solidarnost. Pomoč najranljivejšim. Stopiti skupaj. Kako čudovito je gledati ta stroj v akciji. Slava takemu narodu!

Jakob Primožič: Slovenci, narod za izredne razmere

Ko pride do krize, slovenski narod deluje kot dobro utečen stroj. Vsak ve, kje mu je mesto, kaj mora delati, kje lahko pomaga. Operativnost. Prostovoljna solidarnost. Pomoč najranljivejšim. Stopiti skupaj. Kako čudovito je gledati ta stroj v akciji. Slava takemu narodu!

komentarsolidarnostpomočSlovencistopiti skupajoperativnost

Komentar Časnik.si

Jakob Primožič: Slovenci, narod za izredne razmere

Ko pride do krize, slovenski narod deluje kot dobro utečen stroj. Vsak ve, kje mu je mesto, kaj mora delati, kje lahko pomaga. Operativnost. Prostovoljna solidarnost. Pomoč najranljivejšim. Stopiti skupaj. Kako čudovito je gledati ta stroj v akciji. Slava takemu narodu!

VEČ ...|16. 8. 2023
Jakob Primožič: Slovenci, narod za izredne razmere

Ko pride do krize, slovenski narod deluje kot dobro utečen stroj. Vsak ve, kje mu je mesto, kaj mora delati, kje lahko pomaga. Operativnost. Prostovoljna solidarnost. Pomoč najranljivejšim. Stopiti skupaj. Kako čudovito je gledati ta stroj v akciji. Slava takemu narodu!

Jakob Primožič

komentarsolidarnostpomočSlovencistopiti skupajoperativnost

Doživetja narave

VEČ ...|26. 5. 2023
Kako je stati na strehi sveta in kaj ponuja Poljanska dolina?

29. maja mineva 70 let, odkar je človek prvič stopil na Everest. Zato smo v prvem delu oddaje slišali, kako se svojih trenutkov na vrhu Everesta spominjajo Andrej Gradišnik, ki se je pravkar vrnil z Everesta, Marija Štremfelj (7. oktober 1990), Roman Benet (17. maj 2007) in Tomaž Jakofčič (19. maj 2009). V drugem delu oddaje pa se bomo podali po prelepi Poljanski dolini, ki je v znamenju Tavčarjevega leta. Februarja je namreč minilo natanko 100 let od smrti vsestransko dejavnega moža, pisatelja in politika Ivana Tavčarja. Slišali ste lahko župana občine Gorenja vas - Poljane Milana Čadeža, sogovornice pa so bile še Martina Ambrožič Tušar (kavarna Dvorca Visoko), Katarina Uršič (sirarstvo Pustotnik) in Lucija Kavčič (Tematska pot po Zali).

 

Kako je stati na strehi sveta in kaj ponuja Poljanska dolina?

29. maja mineva 70 let, odkar je človek prvič stopil na Everest. Zato smo v prvem delu oddaje slišali, kako se svojih trenutkov na vrhu Everesta spominjajo Andrej Gradišnik, ki se je pravkar vrnil z Everesta, Marija Štremfelj (7. oktober 1990), Roman Benet (17. maj 2007) in Tomaž Jakofčič (19. maj 2009). V drugem delu oddaje pa se bomo podali po prelepi Poljanski dolini, ki je v znamenju Tavčarjevega leta. Februarja je namreč minilo natanko 100 let od smrti vsestransko dejavnega moža, pisatelja in politika Ivana Tavčarja. Slišali ste lahko župana občine Gorenja vas - Poljane Milana Čadeža, sogovornice pa so bile še Martina Ambrožič Tušar (kavarna Dvorca Visoko), Katarina Uršič (sirarstvo Pustotnik) in Lucija Kavčič (Tematska pot po Zali).

 

Everest70 letSlovenci na EverestuTavčarjevo letoDvorec Visokosirarstvo PustotniknaravaPoljanska dolina

Doživetja narave

Kako je stati na strehi sveta in kaj ponuja Poljanska dolina?

29. maja mineva 70 let, odkar je človek prvič stopil na Everest. Zato smo v prvem delu oddaje slišali, kako se svojih trenutkov na vrhu Everesta spominjajo Andrej Gradišnik, ki se je pravkar vrnil z Everesta, Marija Štremfelj (7. oktober 1990), Roman Benet (17. maj 2007) in Tomaž Jakofčič (19. maj 2009). V drugem delu oddaje pa se bomo podali po prelepi Poljanski dolini, ki je v znamenju Tavčarjevega leta. Februarja je namreč minilo natanko 100 let od smrti vsestransko dejavnega moža, pisatelja in politika Ivana Tavčarja. Slišali ste lahko župana občine Gorenja vas - Poljane Milana Čadeža, sogovornice pa so bile še Martina Ambrožič Tušar (kavarna Dvorca Visoko), Katarina Uršič (sirarstvo Pustotnik) in Lucija Kavčič (Tematska pot po Zali).

 

VEČ ...|26. 5. 2023
Kako je stati na strehi sveta in kaj ponuja Poljanska dolina?

29. maja mineva 70 let, odkar je človek prvič stopil na Everest. Zato smo v prvem delu oddaje slišali, kako se svojih trenutkov na vrhu Everesta spominjajo Andrej Gradišnik, ki se je pravkar vrnil z Everesta, Marija Štremfelj (7. oktober 1990), Roman Benet (17. maj 2007) in Tomaž Jakofčič (19. maj 2009). V drugem delu oddaje pa se bomo podali po prelepi Poljanski dolini, ki je v znamenju Tavčarjevega leta. Februarja je namreč minilo natanko 100 let od smrti vsestransko dejavnega moža, pisatelja in politika Ivana Tavčarja. Slišali ste lahko župana občine Gorenja vas - Poljane Milana Čadeža, sogovornice pa so bile še Martina Ambrožič Tušar (kavarna Dvorca Visoko), Katarina Uršič (sirarstvo Pustotnik) in Lucija Kavčič (Tematska pot po Zali).

 

Blaž Lesnik

Everest70 letSlovenci na EverestuTavčarjevo letoDvorec Visokosirarstvo PustotniknaravaPoljanska dolina

Moja zgodba

VEČ ...|25. 12. 2022
Božič na fronti - Primorci v italijanski vojaški suknji

Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.

Božič na fronti - Primorci v italijanski vojaški suknji

Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.

spominpolitikabožič na frontiVirgilij TavčarFranc PračekDušan KozemBojan Bizjakmobilizirani slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

Božič na fronti - Primorci v italijanski vojaški suknji

Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.

VEČ ...|25. 12. 2022
Božič na fronti - Primorci v italijanski vojaški suknji

Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.

Jože Bartolj

spominpolitikabožič na frontiVirgilij TavčarFranc PračekDušan KozemBojan Bizjakmobilizirani slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|19. 10. 2025
Odmev 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku

Pripravili smo kratko reportažo z 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku na Ponikvi in Slomu. Ustavili smo se tudi ob aktualnem kmetijskem dogajanju. 

Odmev 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku

Pripravili smo kratko reportažo z 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku na Ponikvi in Slomu. Ustavili smo se tudi ob aktualnem kmetijskem dogajanju. 

Robert Božič

kmetijstvoshod kmetov

Naš gost

VEČ ...|18. 10. 2025
Drago Tacol

Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.

Drago Tacol

Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.

Matjaž Merljak

spominživljenje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 10. 2025
O prvi fazi mirovnega načrta za Gazo ter o izzivih zveze Nato

Izrael in Hamas sta začela uresničevati prvo fazo mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. V teku je izpustitev talcev in 2000 zaprtih Palestincev. Končno se je stvar začela premikati v pravo smer, je dejal Ernest Petrič v tokratni oddaji. Spregovoril je še o pričakovanjih glede prihodnosti Gaze oziroma Palestine, pa o izzivih zveze Nato, o krepitvi avtoritarnih režiomov po svetu. V domačem dogajanju pa se je dotaknil lahkotnosti ravnanja politikov, ki pogosto ne spoštujejo osnovnega bontona javnih oseb, njihove neverodostojnosti in o tem, kaj imeti pred očmi v času predvolilnih mesecev. 

O prvi fazi mirovnega načrta za Gazo ter o izzivih zveze Nato

Izrael in Hamas sta začela uresničevati prvo fazo mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. V teku je izpustitev talcev in 2000 zaprtih Palestincev. Končno se je stvar začela premikati v pravo smer, je dejal Ernest Petrič v tokratni oddaji. Spregovoril je še o pričakovanjih glede prihodnosti Gaze oziroma Palestine, pa o izzivih zveze Nato, o krepitvi avtoritarnih režiomov po svetu. V domačem dogajanju pa se je dotaknil lahkotnosti ravnanja politikov, ki pogosto ne spoštujejo osnovnega bontona javnih oseb, njihove neverodostojnosti in o tem, kaj imeti pred očmi v času predvolilnih mesecev. 

Radio Ognjišče

politika

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 10. 2025
100-letnica slovenske župnije Svete Družine

Tokrat smo bili povezani s Slovenci v ZDA. V Kansas Cityju v zvezni državi Kansas so nedavno praznovali 100-letnico slovenske župnije Svete Družine in pripravili 17. Slovenefest. Praznovanja se je udeležil raziskovalec slovenskega zamejstva in izseljenstva dr. Dejan Valentinčič, ki je pripravil tudi nekaj pogovorov z rojaki. Tako smo slišali, kako je prišlo do ustanovitve župnije in tudi kako ohranjajo slovenstvo. Tudi nekaj petja je bilo slišati ... Objavili smo še nekaj novic.

100-letnica slovenske župnije Svete Družine

Tokrat smo bili povezani s Slovenci v ZDA. V Kansas Cityju v zvezni državi Kansas so nedavno praznovali 100-letnico slovenske župnije Svete Družine in pripravili 17. Slovenefest. Praznovanja se je udeležil raziskovalec slovenskega zamejstva in izseljenstva dr. Dejan Valentinčič, ki je pripravil tudi nekaj pogovorov z rojaki. Tako smo slišali, kako je prišlo do ustanovitve župnije in tudi kako ohranjajo slovenstvo. Tudi nekaj petja je bilo slišati ... Objavili smo še nekaj novic.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev

Program zadnjega tedna

VEČ ...|20. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. oktober 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. oktober 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 10. 2025
Komorni zbor Limbar Moravče v sakralnem abonmaju

V sredo 22. oktobra bo v Uršulinski cerkvi sv. Trojice v Ljubljani prvi koncert nove sezone Sakralnega abonmaja. Nastopil bo Komorni zbor Limbar iz Moravč, ki bo med drugim predstavil Oratorij Irenej Friderik Baraga skladatelja Alojzija Geržiniča na besedilo pesnika in pisatelja Tineta Debeljaka. Naš sogovornik je bil dirigent Tomaž Pirnat.

Komorni zbor Limbar Moravče v sakralnem abonmaju

V sredo 22. oktobra bo v Uršulinski cerkvi sv. Trojice v Ljubljani prvi koncert nove sezone Sakralnega abonmaja. Nastopil bo Komorni zbor Limbar iz Moravč, ki bo med drugim predstavil Oratorij Irenej Friderik Baraga skladatelja Alojzija Geržiniča na besedilo pesnika in pisatelja Tineta Debeljaka. Naš sogovornik je bil dirigent Tomaž Pirnat.

Jože Bartolj

kulturaglasbaAlojzij GeržiničTine DebeljakTomaž PirnatKomorni zbor Limbar MoravčeOratorij Irinej Friderik Baraga

Komentar Zanima.me

VEČ ...|20. 10. 2025
Martin Nahtigal: Zapisnik evrokomisarke Jourove razkriva, da je slovenska levica v Bruslju vplivnejša od desnice

Najprej dejstvo, ki ga bodo večinski mediji skrili pod nepomembno: zapisniki obiska podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove v Sloveniji razkrivajo to, kar smo mnogi slutili in kar so odgovorni še včeraj zanikali. Politični pritisk na ustavno sodišče. Ne v metafori, ampak v konkretnih opombah, datumih in imenih. Najprej laganje, potem prikrivanje, na koncu molk. Vmes pa pridušeno navdušenje dela evropske in domače levice, češ, kako učinkovito znajo lobirati. Lepo, da je vsaj nekaj v tej zgodbi priznano brez pudra.

Martin Nahtigal: Zapisnik evrokomisarke Jourove razkriva, da je slovenska levica v Bruslju vplivnejša od desnice

Najprej dejstvo, ki ga bodo večinski mediji skrili pod nepomembno: zapisniki obiska podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove v Sloveniji razkrivajo to, kar smo mnogi slutili in kar so odgovorni še včeraj zanikali. Politični pritisk na ustavno sodišče. Ne v metafori, ampak v konkretnih opombah, datumih in imenih. Najprej laganje, potem prikrivanje, na koncu molk. Vmes pa pridušeno navdušenje dela evropske in domače levice, češ, kako učinkovito znajo lobirati. Lepo, da je vsaj nekaj v tej zgodbi priznano brez pudra.

Martin Nahtigal

komentarpolitikadružba

Spominjamo se

VEČ ...|20. 10. 2025
Spominjamo se dne 20. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 20. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|20. 10. 2025
Pot v hribe tudi za invalide ali otroke z različnimi motnjami

V gore in hribe se s pomočjo srčnih planincev in spremljevalcev odpravijo tudi gibalno ovirane osebe ali z drugimi razvojnimi posebnostmi. Kako organizirajo prevoz in na kaj so ponosni v 10. letih delovanja odbora InPlaninec, nam je povedal Jurček Nowakk iz Planinske zveze Slovenije.

Pot v hribe tudi za invalide ali otroke z različnimi motnjami

V gore in hribe se s pomočjo srčnih planincev in spremljevalcev odpravijo tudi gibalno ovirane osebe ali z drugimi razvojnimi posebnostmi. Kako organizirajo prevoz in na kaj so ponosni v 10. letih delovanja odbora InPlaninec, nam je povedal Jurček Nowakk iz Planinske zveze Slovenije.

s. Meta Potočnik

InPlaninecprevozigibalno ovirane osebe