Moja zgodba

VEČ ...|21. 8. 2022
Jernej Kotar - Začetki Osmanskih vpadov na Kranjsko

Na Cvetno nedeljo je minilo natanko 500 let od enega najbolj pretresljivih dogodkov v zgodovini vasi Slavina. Na ta dan leta 1522 so v vas na enem od plenilskih pohodov vdrli Turki in presenetili ljudi, ki so bili zbrani pri maši. Župnika, ki je ravno bral pasijon, so ubili pred oltarjem, prav tako so pobili nekaj vernikov, druge pa odpeljali v sužnost. Župljani Slavine zgodovinski spomin na ta dogodek in trpljenje prednikov oživljajo z nizom različnih dogodkov in predavanj. Prisluhnete lahko dr. Jerneju Kotarju iz Narodnega muzeja Slovenijie, ki je imel predavanje z naslovom Začetki osmanskih vpadov na Kranjsko – med miti in resničnostjo.

Jernej Kotar - Začetki Osmanskih vpadov na Kranjsko

Na Cvetno nedeljo je minilo natanko 500 let od enega najbolj pretresljivih dogodkov v zgodovini vasi Slavina. Na ta dan leta 1522 so v vas na enem od plenilskih pohodov vdrli Turki in presenetili ljudi, ki so bili zbrani pri maši. Župnika, ki je ravno bral pasijon, so ubili pred oltarjem, prav tako so pobili nekaj vernikov, druge pa odpeljali v sužnost. Župljani Slavine zgodovinski spomin na ta dogodek in trpljenje prednikov oživljajo z nizom različnih dogodkov in predavanj. Prisluhnete lahko dr. Jerneju Kotarju iz Narodnega muzeja Slovenijie, ki je imel predavanje z naslovom Začetki osmanskih vpadov na Kranjsko – med miti in resničnostjo.

spominJernej KotarZačetki osmanskih vpadov na KranjskoSlavinaTurški vpadi

Moja zgodba

Jernej Kotar - Začetki Osmanskih vpadov na Kranjsko

Na Cvetno nedeljo je minilo natanko 500 let od enega najbolj pretresljivih dogodkov v zgodovini vasi Slavina. Na ta dan leta 1522 so v vas na enem od plenilskih pohodov vdrli Turki in presenetili ljudi, ki so bili zbrani pri maši. Župnika, ki je ravno bral pasijon, so ubili pred oltarjem, prav tako so pobili nekaj vernikov, druge pa odpeljali v sužnost. Župljani Slavine zgodovinski spomin na ta dogodek in trpljenje prednikov oživljajo z nizom različnih dogodkov in predavanj. Prisluhnete lahko dr. Jerneju Kotarju iz Narodnega muzeja Slovenijie, ki je imel predavanje z naslovom Začetki osmanskih vpadov na Kranjsko – med miti in resničnostjo.

VEČ ...|21. 8. 2022
Jernej Kotar - Začetki Osmanskih vpadov na Kranjsko

Na Cvetno nedeljo je minilo natanko 500 let od enega najbolj pretresljivih dogodkov v zgodovini vasi Slavina. Na ta dan leta 1522 so v vas na enem od plenilskih pohodov vdrli Turki in presenetili ljudi, ki so bili zbrani pri maši. Župnika, ki je ravno bral pasijon, so ubili pred oltarjem, prav tako so pobili nekaj vernikov, druge pa odpeljali v sužnost. Župljani Slavine zgodovinski spomin na ta dogodek in trpljenje prednikov oživljajo z nizom različnih dogodkov in predavanj. Prisluhnete lahko dr. Jerneju Kotarju iz Narodnega muzeja Slovenijie, ki je imel predavanje z naslovom Začetki osmanskih vpadov na Kranjsko – med miti in resničnostjo.

Jože Bartolj

spominJernej KotarZačetki osmanskih vpadov na KranjskoSlavinaTurški vpadi

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 3. 2022
Janko Boštjančič o predavanju ddr. Igorja Grdine v Slavini

Župnija Slavina se letos spominja 500 letnice zelo krvavega Turškega vpada. Ob tem so prizadevni župljani pripravili vrsto dogodkov. Eden od njih bo že v ponedeljek m14. 3. 2022 v tamkajšnjem kulturnem domu. To bo predavanje ddr. Igorja Grdine. Več o obletnici in tudi prireditvah v prihodnjih dneh in tednih pa nam je povedal Janko Boštjančič, sicer direktor Vojaškega muzeja v Pivki, ki prihaja iz župnije Slavina.

Janko Boštjančič o predavanju ddr. Igorja Grdine v Slavini

Župnija Slavina se letos spominja 500 letnice zelo krvavega Turškega vpada. Ob tem so prizadevni župljani pripravili vrsto dogodkov. Eden od njih bo že v ponedeljek m14. 3. 2022 v tamkajšnjem kulturnem domu. To bo predavanje ddr. Igorja Grdine. Več o obletnici in tudi prireditvah v prihodnjih dneh in tednih pa nam je povedal Janko Boštjančič, sicer direktor Vojaškega muzeja v Pivki, ki prihaja iz župnije Slavina.

kulturaIgor GrdinaJanko BoštjančičSlavinaturški vpadi

Kulturni utrinki

Janko Boštjančič o predavanju ddr. Igorja Grdine v Slavini

Župnija Slavina se letos spominja 500 letnice zelo krvavega Turškega vpada. Ob tem so prizadevni župljani pripravili vrsto dogodkov. Eden od njih bo že v ponedeljek m14. 3. 2022 v tamkajšnjem kulturnem domu. To bo predavanje ddr. Igorja Grdine. Več o obletnici in tudi prireditvah v prihodnjih dneh in tednih pa nam je povedal Janko Boštjančič, sicer direktor Vojaškega muzeja v Pivki, ki prihaja iz župnije Slavina.

VEČ ...|11. 3. 2022
Janko Boštjančič o predavanju ddr. Igorja Grdine v Slavini

Župnija Slavina se letos spominja 500 letnice zelo krvavega Turškega vpada. Ob tem so prizadevni župljani pripravili vrsto dogodkov. Eden od njih bo že v ponedeljek m14. 3. 2022 v tamkajšnjem kulturnem domu. To bo predavanje ddr. Igorja Grdine. Več o obletnici in tudi prireditvah v prihodnjih dneh in tednih pa nam je povedal Janko Boštjančič, sicer direktor Vojaškega muzeja v Pivki, ki prihaja iz župnije Slavina.

Jože Bartolj

kulturaIgor GrdinaJanko BoštjančičSlavinaturški vpadi

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|14. 5. 2025
Olje prijaznosti

Nekoč je živel človek, ki je vedno nosil s seboj posodico z oljem. Ko je šel skozi vrata, ki so škripala, je namazal tečaje. Če so se vrata ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Olje prijaznosti

Nekoč je živel človek, ki je vedno nosil s seboj posodico z oljem. Ko je šel skozi vrata, ki so škripala, je namazal tečaje. Če so se vrata ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|9. 5. 2025
Dr. Janez Juhant - Konec vojne ne pa zatiranja

Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«. 

Dr. Janez Juhant - Konec vojne ne pa zatiranja

Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«. 

Janez Juhant

komentarrevolucijasprava

Sol in luč

VEČ ...|13. 5. 2025
Kako odpustiti

“Saj bi odpustil pa ne morem.” “Saj sem mu odpustil, toda pozabiti ne morem.” “Vse sem mu odpustila, toda ne morem ga videti.”
Lahko bi nadaljevali s podobnimi izjavami ljudi, ki so bili v življenju hudo prizadeti ponižani, razočarani. Nič lažje ni storilcem, ki jih mučijo težki spomini zaradi hudih prestopkov, na katere ne morejo pozabiti. Nekaj nasvetov, kako odpustiti v tokratni oddaji Sol in luč v kateri smo prebrali nekaj odlomkov iz istoimenske knjige, Kako odpustiti. Izšla je pri založbi Ognjišče.

Kako odpustiti

“Saj bi odpustil pa ne morem.” “Saj sem mu odpustil, toda pozabiti ne morem.” “Vse sem mu odpustila, toda ne morem ga videti.”
Lahko bi nadaljevali s podobnimi izjavami ljudi, ki so bili v življenju hudo prizadeti ponižani, razočarani. Nič lažje ni storilcem, ki jih mučijo težki spomini zaradi hudih prestopkov, na katere ne morejo pozabiti. Nekaj nasvetov, kako odpustiti v tokratni oddaji Sol in luč v kateri smo prebrali nekaj odlomkov iz istoimenske knjige, Kako odpustiti. Izšla je pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

Naš gost

VEČ ...|10. 5. 2025
Tomi Janežič

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so  Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj LearPotujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o srečiše ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.

Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.

Tomi Janežič

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so  Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj LearPotujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o srečiše ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.

Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.

Damijana Medved

spominživljenjegledališčerežiserDodekalogija 1972-1983Evropska prestolnica kulture

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|12. 5. 2025
Z dr. Alešem Mavrom o novem papežu, njegovem predhodniku ter aktualnih izzivih po svetu in doma

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je odmevala predvsem izvolitev novega papeža. Kakšni izzivi čakajo Leona XIV. in vesoljno Cerkev, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja doktorja Aleša Mavra. Z njim smo se ozrli tudi na pontifikat pokojnega svetega očeta Frančiška. Prav tako smo se dotaknili 80. obletnice konca druge svetovne vojne ter v tej luči pokomentirali zaskrbljujoče razmere v več državah. Ni šlo niti brez bližnjega dneva spomina na žrtve komunizma v Sloveniji in aktualnega domačega dogajanja.

Z dr. Alešem Mavrom o novem papežu, njegovem predhodniku ter aktualnih izzivih po svetu in doma

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je odmevala predvsem izvolitev novega papeža. Kakšni izzivi čakajo Leona XIV. in vesoljno Cerkev, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja doktorja Aleša Mavra. Z njim smo se ozrli tudi na pontifikat pokojnega svetega očeta Frančiška. Prav tako smo se dotaknili 80. obletnice konca druge svetovne vojne ter v tej luči pokomentirali zaskrbljujoče razmere v več državah. Ni šlo niti brez bližnjega dneva spomina na žrtve komunizma v Sloveniji in aktualnega domačega dogajanja.

Helena Križnik

politika

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 5. 2025
Letni koncert Vokalne skupine Krila

Članica Vokalne skupine Krila Urša Sešek vas vabi na letni koncert.

Letni koncert Vokalne skupine Krila

Članica Vokalne skupine Krila Urša Sešek vas vabi na letni koncert.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Komentar Domovina.je

VEČ ...|14. 5. 2025
Erika Ašič: V vsakem trenutku so pripravljeni zatajiti državljane, demokracijo in resnico

V nedeljo smo na referendumu odločali o dodatkih k pokojninam za tiste, ki bi jih imenovali umetnike. Nekateri smo šli na volišča, večina ne. Po zelo odločni zavrnitvi novega zakona poslušamo neverjetne izjave in interpretacije rezultatov s strani predsednika vlade, ministrice za kulturo in njunih sodelavcev. 

Erika Ašič: V vsakem trenutku so pripravljeni zatajiti državljane, demokracijo in resnico

V nedeljo smo na referendumu odločali o dodatkih k pokojninam za tiste, ki bi jih imenovali umetnike. Nekateri smo šli na volišča, večina ne. Po zelo odločni zavrnitvi novega zakona poslušamo neverjetne izjave in interpretacije rezultatov s strani predsednika vlade, ministrice za kulturo in njunih sodelavcev. 

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Življenje išče pot

VEČ ...|14. 5. 2025
Odmevi redovnika in redovnice na izvolitev novega papeža

Ker novi papež Leon XIV. prihaja iz vrst redovnikov avguštincev, smo s. Emanuelo Žerdin, ki je večkrat naša gostja, in salezijanskega inšpektorja Petra Končana vprašali, kako sta doživela njegovo izvolitev kot posvečeni osebi.

Odmevi redovnika in redovnice na izvolitev novega papeža

Ker novi papež Leon XIV. prihaja iz vrst redovnikov avguštincev, smo s. Emanuelo Žerdin, ki je večkrat naša gostja, in salezijanskega inšpektorja Petra Končana vprašali, kako sta doživela njegovo izvolitev kot posvečeni osebi.

s. Meta Potočnik

papež Leon XIVredovnikiprenova Cerkve

Svetovalnica

VEČ ...|14. 5. 2025
Vrt v maju, po ledenih svetnikih

Ledeni svetniki, Pankracij, Servacij in danes Bonifacij letos niso razočarali in kot kaže bo jutri mokra tudi Zofka. Danes je v vrtnarski Svetovalnici sodelovala prof. dr. Ana Slatnar, redna profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Vrt v maju, po ledenih svetnikih

Ledeni svetniki, Pankracij, Servacij in danes Bonifacij letos niso razočarali in kot kaže bo jutri mokra tudi Zofka. Danes je v vrtnarski Svetovalnici sodelovala prof. dr. Ana Slatnar, redna profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Radio Ognjišče

svetovanje