Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|18. 7. 2021
Leonid Pitamic (1885 - 1971)

Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.

Leonid Pitamic (1885 - 1971)

Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.

spominmednarodno pravoustavadržavanaroduniverzaSAZU

Graditelji slovenskega doma

Leonid Pitamic (1885 - 1971)

Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.

VEČ ...|18. 7. 2021
Leonid Pitamic (1885 - 1971)

Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.

Tone Gorjup

spominmednarodno pravoustavadržavanaroduniverzaSAZU

Informativne oddaje

VEČ ...|26. 4. 2021
Mozaik dneva dne 26. 4.

  • Molani teolog Ivan Štuhec: Sprava s strani Zveze borcev ni mogoča!
  • Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo ocenjuje, da vlada dela učinkovito in državotvorno.
  • V Slovenijo bo te dni dobavljenih nekaj več kot 75 tisoč odmerkov cepiva proti covidu-19.
  • Vreme: Danes in jutri oblačno in razmeroma hladno. Občasno bo rahlo deževalo, več dežja bo jutri.

Mozaik dneva dne 26. 4.

  • Molani teolog Ivan Štuhec: Sprava s strani Zveze borcev ni mogoča!
  • Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo ocenjuje, da vlada dela učinkovito in državotvorno.
  • V Slovenijo bo te dni dobavljenih nekaj več kot 75 tisoč odmerkov cepiva proti covidu-19.
  • Vreme: Danes in jutri oblačno in razmeroma hladno. Občasno bo rahlo deževalo, več dežja bo jutri.

infonovicespravasazu

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 26. 4.
  • Molani teolog Ivan Štuhec: Sprava s strani Zveze borcev ni mogoča!
  • Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo ocenjuje, da vlada dela učinkovito in državotvorno.
  • V Slovenijo bo te dni dobavljenih nekaj več kot 75 tisoč odmerkov cepiva proti covidu-19.
  • Vreme: Danes in jutri oblačno in razmeroma hladno. Občasno bo rahlo deževalo, več dežja bo jutri.
VEČ ...|26. 4. 2021
Mozaik dneva dne 26. 4.
  • Molani teolog Ivan Štuhec: Sprava s strani Zveze borcev ni mogoča!
  • Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo ocenjuje, da vlada dela učinkovito in državotvorno.
  • V Slovenijo bo te dni dobavljenih nekaj več kot 75 tisoč odmerkov cepiva proti covidu-19.
  • Vreme: Danes in jutri oblačno in razmeroma hladno. Občasno bo rahlo deževalo, več dežja bo jutri.

Radio Ognjišče

infonovicespravasazu

Komentar Časnik.si

VEČ ...|21. 4. 2021
Dr. Stane Granda: Nerešene jugoslovanske tragične usode ne smejo vplivati na slovensko notranjo politiko

V komentarju avtor razmišlja o jugonostalgiji, ki se kaže na različne načine; komentator se dotakne predvsem njenega odmeva v svetu kulture in obžaluje, da nekateri kulturniki izhajajo iz jugo-beograjske tradicije, namesto iz srednjeevropskih in zahodnoevroskih okvirov v smislu najpristnejše slovenske kulturne dediščine. Omalovažuje tudi delovanje SAZU in ZRC SAZU. Kajti - tako dr. Stane Granda - dejstvo je, da nekateri Janezu Janši nikoli ne bodo odpustili slovenske osamosvojitve, v kateri mnogi vidijo povod za razpad Jugoslavije.

Dr. Stane Granda: Nerešene jugoslovanske tragične usode ne smejo vplivati na slovensko notranjo politiko

V komentarju avtor razmišlja o jugonostalgiji, ki se kaže na različne načine; komentator se dotakne predvsem njenega odmeva v svetu kulture in obžaluje, da nekateri kulturniki izhajajo iz jugo-beograjske tradicije, namesto iz srednjeevropskih in zahodnoevroskih okvirov v smislu najpristnejše slovenske kulturne dediščine. Omalovažuje tudi delovanje SAZU in ZRC SAZU. Kajti - tako dr. Stane Granda - dejstvo je, da nekateri Janezu Janši nikoli ne bodo odpustili slovenske osamosvojitve, v kateri mnogi vidijo povod za razpad Jugoslavije.

komentarjugonostalgijaJugoslavijaSAZUJanez Janšaosamosvojitev

Komentar Časnik.si

Dr. Stane Granda: Nerešene jugoslovanske tragične usode ne smejo vplivati na slovensko notranjo politiko

V komentarju avtor razmišlja o jugonostalgiji, ki se kaže na različne načine; komentator se dotakne predvsem njenega odmeva v svetu kulture in obžaluje, da nekateri kulturniki izhajajo iz jugo-beograjske tradicije, namesto iz srednjeevropskih in zahodnoevroskih okvirov v smislu najpristnejše slovenske kulturne dediščine. Omalovažuje tudi delovanje SAZU in ZRC SAZU. Kajti - tako dr. Stane Granda - dejstvo je, da nekateri Janezu Janši nikoli ne bodo odpustili slovenske osamosvojitve, v kateri mnogi vidijo povod za razpad Jugoslavije.

VEČ ...|21. 4. 2021
Dr. Stane Granda: Nerešene jugoslovanske tragične usode ne smejo vplivati na slovensko notranjo politiko

V komentarju avtor razmišlja o jugonostalgiji, ki se kaže na različne načine; komentator se dotakne predvsem njenega odmeva v svetu kulture in obžaluje, da nekateri kulturniki izhajajo iz jugo-beograjske tradicije, namesto iz srednjeevropskih in zahodnoevroskih okvirov v smislu najpristnejše slovenske kulturne dediščine. Omalovažuje tudi delovanje SAZU in ZRC SAZU. Kajti - tako dr. Stane Granda - dejstvo je, da nekateri Janezu Janši nikoli ne bodo odpustili slovenske osamosvojitve, v kateri mnogi vidijo povod za razpad Jugoslavije.

Stane Granda

komentarjugonostalgijaJugoslavijaSAZUJanez Janšaosamosvojitev

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 7. 2019
Mirko Bratuša, Milan Jesih in Nina Šenk novi člani SAZU v razredu za umetnosti

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bogatejša za devet izrednih članov. Alen Salihović je pred mikrofon povabil tri iz razreda za umetnosti. Ta bo imel sedaj dvajset članov. Na novo so bili v skupino sprejeti kipar Mirko Bratuša, pesnik Milan Jesih in skladateljica Nina Šenk.

Mirko Bratuša, Milan Jesih in Nina Šenk novi člani SAZU v razredu za umetnosti

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bogatejša za devet izrednih članov. Alen Salihović je pred mikrofon povabil tri iz razreda za umetnosti. Ta bo imel sedaj dvajset članov. Na novo so bili v skupino sprejeti kipar Mirko Bratuša, pesnik Milan Jesih in skladateljica Nina Šenk.

SAZUumetnost

Kulturni utrinki

Mirko Bratuša, Milan Jesih in Nina Šenk novi člani SAZU v razredu za umetnosti
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bogatejša za devet izrednih članov. Alen Salihović je pred mikrofon povabil tri iz razreda za umetnosti. Ta bo imel sedaj dvajset članov. Na novo so bili v skupino sprejeti kipar Mirko Bratuša, pesnik Milan Jesih in skladateljica Nina Šenk.
VEČ ...|23. 7. 2019
Mirko Bratuša, Milan Jesih in Nina Šenk novi člani SAZU v razredu za umetnosti
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bogatejša za devet izrednih članov. Alen Salihović je pred mikrofon povabil tri iz razreda za umetnosti. Ta bo imel sedaj dvajset članov. Na novo so bili v skupino sprejeti kipar Mirko Bratuša, pesnik Milan Jesih in skladateljica Nina Šenk.

Marjan Bunič

SAZUumetnost

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|30. 1. 2023
Dr. Renato Podbersič ml. o dnevu spomina holokavsta in muzeju osamosvojitve

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil tokrat prvič z nami zgodovinar in urednik dr. Renato Podbersič ml. V oddjai je med drugim govoril o svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki je bil v petek (27.1.), seveda pa smo se bomo dotaknili tudi problematike ukinjanja, združevanja in ustanavljanja novih muzejskih ustanov pri nas.

Dr. Renato Podbersič ml. o dnevu spomina holokavsta in muzeju osamosvojitve

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil tokrat prvič z nami zgodovinar in urednik dr. Renato Podbersič ml. V oddjai je med drugim govoril o svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki je bil v petek (27.1.), seveda pa smo se bomo dotaknili tudi problematike ukinjanja, združevanja in ustanavljanja novih muzejskih ustanov pri nas.

Radio Ognjišče

politikaRenato PodbersičMuzej osamosvojitvesvetovni dan holokavsta

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|28. 9. 2022
Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Marjan Bunič

mladistariglasbakulturazabava

Naš pogled

VEČ ...|31. 1. 2023
Zdravstvena telenovela: David proti Goljatu – zmaga pa … ?

Grožnje, ki naj bi bile samo čvrsti moški pogovori, strupene puščice, ki švigajo sem in tja, nato pa opravičevanje, trepljaje po ramenih, skoraj objemanje, PR-ovsko umirjanje napetosti – seveda zgolj do naslednje scene, ko se bo takšen izliv čustev ponovil. Govorim o zdravstveni telenoveli, ki jo gledamo v zadnjem času. Če dobro pomislimo, smo zdaj pravzaprav že v x-sezoni, le da je trenutno zgodba dobila še več tipičnih značilnosti limonadnice, kot telenovele imenujemo tudi v slovenščini.

Zdravstvena telenovela: David proti Goljatu – zmaga pa … ?

Grožnje, ki naj bi bile samo čvrsti moški pogovori, strupene puščice, ki švigajo sem in tja, nato pa opravičevanje, trepljaje po ramenih, skoraj objemanje, PR-ovsko umirjanje napetosti – seveda zgolj do naslednje scene, ko se bo takšen izliv čustev ponovil. Govorim o zdravstveni telenoveli, ki jo gledamo v zadnjem času. Če dobro pomislimo, smo zdaj pravzaprav že v x-sezoni, le da je trenutno zgodba dobila še več tipičnih značilnosti limonadnice, kot telenovele imenujemo tudi v slovenščini.

Marta Jerebič

komentar

Dogodki

VEČ ...|29. 1. 2023
Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Radio Ognjišče

nedleja blagrovErvin Mozetičpridiga

Komentar tedna

VEČ ...|3. 2. 2023
S. Emanuela Žerdin: Sporočilo Prekmurja Sloveniji ob slovenskem kulturnem prazniku

Da bi lahko živeli in uresničili kitico naše državne himne: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan«; je nujno potrebno spet oživeti eno kitico prej, ki pravi: »Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinóv sloveče matere«! Da bi bili tolerantni in spoštljivi do drugih narodov in kultur, se moramo naučiti ljubiti, spoštovati in biti ponosni na svoj narod, svojo kulturo in svojo zgodovino.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

S. Emanuela Žerdin: Sporočilo Prekmurja Sloveniji ob slovenskem kulturnem prazniku

Da bi lahko živeli in uresničili kitico naše državne himne: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan«; je nujno potrebno spet oživeti eno kitico prej, ki pravi: »Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinóv sloveče matere«! Da bi bili tolerantni in spoštljivi do drugih narodov in kultur, se moramo naučiti ljubiti, spoštovati in biti ponosni na svoj narod, svojo kulturo in svojo zgodovino.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

S. Emanuela Žerdin

komentardružbakulturaspomin

Program zadnjega tedna

VEČ ...|3. 2. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. februar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. februar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Ritem srca

VEČ ...|3. 2. 2023
Keith & Kristyn Getty: Confessio - Irish American Roots

Ustavili smo se pri novem albumu Confessio – irish american roots zakoncev Keitha in Kristyn Getty. Njun glasbeni opus sicer obsega že več kot 20 albumov, vsako leto pa priprejata tudi lastno Sing! konferenco, s katero želita v udeležencih prebujati evangelizacijski klic. Njuna najbolj prepoznavna pesem In Christ Alone (2007) pa spada med bolj izvajane sodobne krščanske napeve nasploh.

V oddaji smo slišali:

  • Keith & Kristyn Getty - Confessio
  • Keith & Kristyn Getty (feat. Alison Krauss) - In Christ Alone
  • Keith & Kristyn Getty (feat. Sarah McCracken) - Pass The Promise
  • Keith & Kristyn Getty - How Can I Keep From Singing

Keith & Kristyn Getty: Confessio - Irish American Roots

Ustavili smo se pri novem albumu Confessio – irish american roots zakoncev Keitha in Kristyn Getty. Njun glasbeni opus sicer obsega že več kot 20 albumov, vsako leto pa priprejata tudi lastno Sing! konferenco, s katero želita v udeležencih prebujati evangelizacijski klic. Njuna najbolj prepoznavna pesem In Christ Alone (2007) pa spada med bolj izvajane sodobne krščanske napeve nasploh.

V oddaji smo slišali:

  • Keith & Kristyn Getty - Confessio
  • Keith & Kristyn Getty (feat. Alison Krauss) - In Christ Alone
  • Keith & Kristyn Getty (feat. Sarah McCracken) - Pass The Promise
  • Keith & Kristyn Getty - How Can I Keep From Singing

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovosti

Petkov večer

VEČ ...|3. 2. 2023
Uganke

Oddaja Petkov večer je tokrat prinesla sproščeno druženje ob reševanju ugank, dobri glasbi in prijetnem klepetu.

Uganke

Oddaja Petkov večer je tokrat prinesla sproščeno druženje ob reševanju ugank, dobri glasbi in prijetnem klepetu.

Marjan Bunič

glasbapogovoruganke

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|3. 2. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|3. 2. 2023
Angel dobrega glasu

Priznam, da mi ni vseeno in sem rad na dobrem glasu. Lažje zaspim, če vem, da ležim v postelji in ne nekomu v želodcu. A dobro vem, kam se bo nagnila tehtnica …

Angel dobrega glasu

Priznam, da mi ni vseeno in sem rad na dobrem glasu. Lažje zaspim, če vem, da ležim v postelji in ne nekomu v želodcu. A dobro vem, kam se bo nagnila tehtnica …

Gregor Čušin

duhovnost