Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|18. 7. 2021
Leonid Pitamic (1885 - 1971)

Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.

Leonid Pitamic (1885 - 1971)

Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.

spominmednarodno pravoustavadržavanaroduniverzaSAZU

Graditelji slovenskega doma

Leonid Pitamic (1885 - 1971)

Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.

VEČ ...|18. 7. 2021
Leonid Pitamic (1885 - 1971)

Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.

Tone Gorjup

spominmednarodno pravoustavadržavanaroduniverzaSAZU

Informativne oddaje

VEČ ...|26. 4. 2021
Mozaik dneva dne 26. 4.

  • Molani teolog Ivan Štuhec: Sprava s strani Zveze borcev ni mogoča!
  • Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo ocenjuje, da vlada dela učinkovito in državotvorno.
  • V Slovenijo bo te dni dobavljenih nekaj več kot 75 tisoč odmerkov cepiva proti covidu-19.
  • Vreme: Danes in jutri oblačno in razmeroma hladno. Občasno bo rahlo deževalo, več dežja bo jutri.

Mozaik dneva dne 26. 4.

  • Molani teolog Ivan Štuhec: Sprava s strani Zveze borcev ni mogoča!
  • Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo ocenjuje, da vlada dela učinkovito in državotvorno.
  • V Slovenijo bo te dni dobavljenih nekaj več kot 75 tisoč odmerkov cepiva proti covidu-19.
  • Vreme: Danes in jutri oblačno in razmeroma hladno. Občasno bo rahlo deževalo, več dežja bo jutri.

infonovicespravasazu

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 26. 4.
  • Molani teolog Ivan Štuhec: Sprava s strani Zveze borcev ni mogoča!
  • Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo ocenjuje, da vlada dela učinkovito in državotvorno.
  • V Slovenijo bo te dni dobavljenih nekaj več kot 75 tisoč odmerkov cepiva proti covidu-19.
  • Vreme: Danes in jutri oblačno in razmeroma hladno. Občasno bo rahlo deževalo, več dežja bo jutri.
VEČ ...|26. 4. 2021
Mozaik dneva dne 26. 4.
  • Molani teolog Ivan Štuhec: Sprava s strani Zveze borcev ni mogoča!
  • Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo ocenjuje, da vlada dela učinkovito in državotvorno.
  • V Slovenijo bo te dni dobavljenih nekaj več kot 75 tisoč odmerkov cepiva proti covidu-19.
  • Vreme: Danes in jutri oblačno in razmeroma hladno. Občasno bo rahlo deževalo, več dežja bo jutri.

Radio Ognjišče

infonovicespravasazu

Komentar Časnik.si

VEČ ...|21. 4. 2021
Dr. Stane Granda: Nerešene jugoslovanske tragične usode ne smejo vplivati na slovensko notranjo politiko

V komentarju avtor razmišlja o jugonostalgiji, ki se kaže na različne načine; komentator se dotakne predvsem njenega odmeva v svetu kulture in obžaluje, da nekateri kulturniki izhajajo iz jugo-beograjske tradicije, namesto iz srednjeevropskih in zahodnoevroskih okvirov v smislu najpristnejše slovenske kulturne dediščine. Omalovažuje tudi delovanje SAZU in ZRC SAZU. Kajti - tako dr. Stane Granda - dejstvo je, da nekateri Janezu Janši nikoli ne bodo odpustili slovenske osamosvojitve, v kateri mnogi vidijo povod za razpad Jugoslavije.

Dr. Stane Granda: Nerešene jugoslovanske tragične usode ne smejo vplivati na slovensko notranjo politiko

V komentarju avtor razmišlja o jugonostalgiji, ki se kaže na različne načine; komentator se dotakne predvsem njenega odmeva v svetu kulture in obžaluje, da nekateri kulturniki izhajajo iz jugo-beograjske tradicije, namesto iz srednjeevropskih in zahodnoevroskih okvirov v smislu najpristnejše slovenske kulturne dediščine. Omalovažuje tudi delovanje SAZU in ZRC SAZU. Kajti - tako dr. Stane Granda - dejstvo je, da nekateri Janezu Janši nikoli ne bodo odpustili slovenske osamosvojitve, v kateri mnogi vidijo povod za razpad Jugoslavije.

komentarjugonostalgijaJugoslavijaSAZUJanez Janšaosamosvojitev

Komentar Časnik.si

Dr. Stane Granda: Nerešene jugoslovanske tragične usode ne smejo vplivati na slovensko notranjo politiko

V komentarju avtor razmišlja o jugonostalgiji, ki se kaže na različne načine; komentator se dotakne predvsem njenega odmeva v svetu kulture in obžaluje, da nekateri kulturniki izhajajo iz jugo-beograjske tradicije, namesto iz srednjeevropskih in zahodnoevroskih okvirov v smislu najpristnejše slovenske kulturne dediščine. Omalovažuje tudi delovanje SAZU in ZRC SAZU. Kajti - tako dr. Stane Granda - dejstvo je, da nekateri Janezu Janši nikoli ne bodo odpustili slovenske osamosvojitve, v kateri mnogi vidijo povod za razpad Jugoslavije.

VEČ ...|21. 4. 2021
Dr. Stane Granda: Nerešene jugoslovanske tragične usode ne smejo vplivati na slovensko notranjo politiko

V komentarju avtor razmišlja o jugonostalgiji, ki se kaže na različne načine; komentator se dotakne predvsem njenega odmeva v svetu kulture in obžaluje, da nekateri kulturniki izhajajo iz jugo-beograjske tradicije, namesto iz srednjeevropskih in zahodnoevroskih okvirov v smislu najpristnejše slovenske kulturne dediščine. Omalovažuje tudi delovanje SAZU in ZRC SAZU. Kajti - tako dr. Stane Granda - dejstvo je, da nekateri Janezu Janši nikoli ne bodo odpustili slovenske osamosvojitve, v kateri mnogi vidijo povod za razpad Jugoslavije.

Stane Granda

komentarjugonostalgijaJugoslavijaSAZUJanez Janšaosamosvojitev

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 7. 2019
Mirko Bratuša, Milan Jesih in Nina Šenk novi člani SAZU v razredu za umetnosti

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bogatejša za devet izrednih članov. Alen Salihović je pred mikrofon povabil tri iz razreda za umetnosti. Ta bo imel sedaj dvajset članov. Na novo so bili v skupino sprejeti kipar Mirko Bratuša, pesnik Milan Jesih in skladateljica Nina Šenk.

Mirko Bratuša, Milan Jesih in Nina Šenk novi člani SAZU v razredu za umetnosti

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bogatejša za devet izrednih članov. Alen Salihović je pred mikrofon povabil tri iz razreda za umetnosti. Ta bo imel sedaj dvajset članov. Na novo so bili v skupino sprejeti kipar Mirko Bratuša, pesnik Milan Jesih in skladateljica Nina Šenk.

SAZUumetnost

Kulturni utrinki

Mirko Bratuša, Milan Jesih in Nina Šenk novi člani SAZU v razredu za umetnosti
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bogatejša za devet izrednih članov. Alen Salihović je pred mikrofon povabil tri iz razreda za umetnosti. Ta bo imel sedaj dvajset članov. Na novo so bili v skupino sprejeti kipar Mirko Bratuša, pesnik Milan Jesih in skladateljica Nina Šenk.
VEČ ...|23. 7. 2019
Mirko Bratuša, Milan Jesih in Nina Šenk novi člani SAZU v razredu za umetnosti
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bogatejša za devet izrednih članov. Alen Salihović je pred mikrofon povabil tri iz razreda za umetnosti. Ta bo imel sedaj dvajset članov. Na novo so bili v skupino sprejeti kipar Mirko Bratuša, pesnik Milan Jesih in skladateljica Nina Šenk.

Marjan Bunič

SAZUumetnost

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|4. 12. 2021
Kako in zakaj ravnati poti v adventu?

Adventni čas je tu in v oddaji Za življenje smo govorili o tem, kako prinašati potrpežljivost v naše neuspehe, upanje v žalost in osamljenost. O iskanju svetlobe, ki stopa čez meje naših razprtij, dvomov in obupa. Z nami v živo je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Vabljeni k sodelovanju!

Kako in zakaj ravnati poti v adventu?

Adventni čas je tu in v oddaji Za življenje smo govorili o tem, kako prinašati potrpežljivost v naše neuspehe, upanje v žalost in osamljenost. O iskanju svetlobe, ki stopa čez meje naših razprtij, dvomov in obupa. Z nami v živo je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Vabljeni k sodelovanju!

Blaž Lesnik

vzgojaduhovnostodnosidružbaadventmladiosamljenost

Globine

VEČ ...|9. 11. 2021
Kaj se zgodi s telesom po smrti in kaj je duša?

Katekizem uči, da je potrebno s telesi umrlih ravnati s spoštljivostjo in ljubeznijo, v veri in upanju na vstajenje. Tokrat smo se v Globinah posvetili vprašanju telesne smrti in vere v posmrtno življenje. Slišali smo, kaj se z naravoslovnega vidika zgodi s telesom ob smrti in kakšen je katoliški pogled na vstajenje teles. Z nami je bil frančiškan br. dr. Miran Špelič, naravoslovni vidik pa je razložil profesor kemije dr. Anton Perdih. V oddaji so sodelovali poslušalci s svojimi pričevanji in izkušnjami ob smrti bližnjih. Spodaj si lahko ogledate tudi video posnetek oddaje:

Kaj se zgodi s telesom po smrti in kaj je duša?

Katekizem uči, da je potrebno s telesi umrlih ravnati s spoštljivostjo in ljubeznijo, v veri in upanju na vstajenje. Tokrat smo se v Globinah posvetili vprašanju telesne smrti in vere v posmrtno življenje. Slišali smo, kaj se z naravoslovnega vidika zgodi s telesom ob smrti in kakšen je katoliški pogled na vstajenje teles. Z nami je bil frančiškan br. dr. Miran Špelič, naravoslovni vidik pa je razložil profesor kemije dr. Anton Perdih. V oddaji so sodelovali poslušalci s svojimi pričevanji in izkušnjami ob smrti bližnjih. Spodaj si lahko ogledate tudi video posnetek oddaje:

Blaž Lesnik

duhovnostsmrtpogrebnaravaposmrtno življenjeumrljivost telesmolitev za pokojnevstajanje mesapoveličanje

Komentar tedna

VEČ ...|3. 12. 2021
Lenart Rihar: Trije velikani in trije totalitarizmi

Komentator se sprašuje kakšna je razlika med ljudmi, ki razumejo pomoč, da se zmanjša nevarnost epidemije, in tistimi, ki je ne. Odgovor je: pomanjkanje modrosti. Kaj pa je razlog, da so poslanci že petič zavrnili obsodbo totalitarnih režimov?

Lenart Rihar: Trije velikani in trije totalitarizmi

Komentator se sprašuje kakšna je razlika med ljudmi, ki razumejo pomoč, da se zmanjša nevarnost epidemije, in tistimi, ki je ne. Odgovor je: pomanjkanje modrosti. Kaj pa je razlog, da so poslanci že petič zavrnili obsodbo totalitarnih režimov?

Lenart Rihar

komentarpolitikazgodovinakoronaviruspandemijaepidemija

Moja zgodba

VEČ ...|5. 12. 2021
Pričevanja o osamosvojitvi in demokratizaciji - Igor Podbrežnik

V oddaji Moja zgodba smo objavili pričevanje Igorja Podbrežnika iz nacionalne spletne zbirke spominskih izjav o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine Slovenije. Oddaja je sodila v sklop letošnjega praznovanja 30 letnice samostojnosti.

Igor Podbrežnik, rojen 25. avgusta 1957. Žena Breda, otroci Luka, Lucija, Lenart, sedem vnukov. Živi v Kamniku. Univerzitetno diplomirani inženir strojništva, magister poslovnih znanosti. Zaposlen je bil na vodilnih funkcijah več podjetjih, danes je direktor Knjižnice Medvode. Posveča se izboljšanju kakovosti storitev v knjižničarstvu.

Bil je med ustanovnimi člani prve slovenske demokratične stranke Socialdemokratske zveze Slovenije leta 1989 in vodil njen odbor v Kamniku do leta 2002. K zmagi na volitvah je vodil Demokratično opozicijo Slovenije na Kamniškem. Od 1990 - 1994 je bil podpredsednik Skupščine občine Kamnik, od 1995 - 1998 predsednik Občinskega sveta Občine Kamnik. Uredil je več knjig, omenimo Demos na Kamniškem in bil sourednik knjige Demos na Domžalskem. Je tudi častni član Društva Demos na Kamniškem.



 

Pričevanja o osamosvojitvi in demokratizaciji - Igor Podbrežnik

V oddaji Moja zgodba smo objavili pričevanje Igorja Podbrežnika iz nacionalne spletne zbirke spominskih izjav o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine Slovenije. Oddaja je sodila v sklop letošnjega praznovanja 30 letnice samostojnosti.

Igor Podbrežnik, rojen 25. avgusta 1957. Žena Breda, otroci Luka, Lucija, Lenart, sedem vnukov. Živi v Kamniku. Univerzitetno diplomirani inženir strojništva, magister poslovnih znanosti. Zaposlen je bil na vodilnih funkcijah več podjetjih, danes je direktor Knjižnice Medvode. Posveča se izboljšanju kakovosti storitev v knjižničarstvu.

Bil je med ustanovnimi člani prve slovenske demokratične stranke Socialdemokratske zveze Slovenije leta 1989 in vodil njen odbor v Kamniku do leta 2002. K zmagi na volitvah je vodil Demokratično opozicijo Slovenije na Kamniškem. Od 1990 - 1994 je bil podpredsednik Skupščine občine Kamnik, od 1995 - 1998 predsednik Občinskega sveta Občine Kamnik. Uredil je več knjig, omenimo Demos na Kamniškem in bil sourednik knjige Demos na Domžalskem. Je tudi častni član Društva Demos na Kamniškem.



 

Jože Bartolj

spominpolitikaIgor Podbrežnik

Kmetijska oddaja

VEČ ...|5. 12. 2021
Žveglič, Florjančič in Zupančič o dodatnih sredstvih za investicije v kmetijstvu

V odddaji smo potegnili črto pod uspešen dogovor o dodatnih sredstvih za področje kemtijstva v novem programskem obdobju. O tem smo poglobljen ogovor pripravili tudi s Cvetkom Zupančičem, kmetom, državnim svetnikom in prejšnjim predsednikom KGZS.

Žveglič, Florjančič in Zupančič o dodatnih sredstvih za investicije v kmetijstvu

V odddaji smo potegnili črto pod uspešen dogovor o dodatnih sredstvih za področje kemtijstva v novem programskem obdobju. O tem smo poglobljen ogovor pripravili tudi s Cvetkom Zupančičem, kmetom, državnim svetnikom in prejšnjim predsednikom KGZS.

Robert Božič

kmetijstvopolitikaSKP

Zgodbe za otroke

VEČ ...|6. 12. 2021
Miklavž in Srebrna bodeča neža

Naše adventno srečanje na god sv. Miklavža prinaša zgodbo o različnosti željv pismu sv. Miklavžu in o posebnem cvetu, ki je v mesecih pred Jezusovim rojstvom imel posebno željo.

Zgodbe lahko poslušate tudi na YouTubu.

Miklavž in Srebrna bodeča neža

Naše adventno srečanje na god sv. Miklavža prinaša zgodbo o različnosti željv pismu sv. Miklavžu in o posebnem cvetu, ki je v mesecih pred Jezusovim rojstvom imel posebno željo.

Zgodbe lahko poslušate tudi na YouTubu.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceadventslovenskaslovenske

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|6. 12. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 12. 2021
Mateja Bajt o koncertu Le Phenix v Sakralnem abonmaju

Mateja Bajt o koncertu Le Phenix v Sakralnem abonmaju

Jože Bartolj

kulturaglasbaMateja BajtLe Phenix

Komentar Domovina.je

VEČ ...|6. 12. 2021
Rajko Podgoršek: Konkretno Počivalška in Kovšce drugi najboljši približek klasičnega liberalizma na Slovenskem

V soboto sta se v Celju Stranka modernega centra ter Gospodarska aktivna stranka pod vodstvom obeh predsednikov Zdravka Počivalška in Alojza Kovšce združili v novo stranko, Konkretno. Stranka je po Državljanski listi Gregorja Viranta drugi najboljši približek klasičnega liberalizma na Slovenskem. V primerjavi z Gregorjem Virantom pa novo stranko poleg shizofrenega pojmovanja liberalizma na Slovenskem tokrat čaka mnogo bolj nenaklonjeno medijsko okolje.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Konkretno Počivalška in Kovšce drugi najboljši približek klasičnega liberalizma na Slovenskem

V soboto sta se v Celju Stranka modernega centra ter Gospodarska aktivna stranka pod vodstvom obeh predsednikov Zdravka Počivalška in Alojza Kovšce združili v novo stranko, Konkretno. Stranka je po Državljanski listi Gregorja Viranta drugi najboljši približek klasičnega liberalizma na Slovenskem. V primerjavi z Gregorjem Virantom pa novo stranko poleg shizofrenega pojmovanja liberalizma na Slovenskem tokrat čaka mnogo bolj nenaklonjeno medijsko okolje.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentarpolitikadružba

Spominjamo se

VEČ ...|6. 12. 2021
Spominjamo se dne 6. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 6. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče