Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|25. 5. 2023
Kmetje z Iga še po 2 mesecih niso dobili odgovorov

Potem ko osnovni dve zahtevi kmetov, umaknitev predloga uredbe PUN in zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali nista bili izpolnjeni, in zakon o zaščiti živali po torkovi obravnavi roma v drugo obravnavo, so pogovori med kmeti in vlado zašli v slepo ulico. Očitno je, da vladajoča koalicija ni pripravljena prisluhniti nobenemu argumentu in nadaljuje sprejemanje sporne zakonodaje z jasnim zavedanjem moči preglasovanja v Državnem zboru. Je pa očitno, da ostanejo brez besed, ko kmetje opozorijo na neustavnost, še bolj pa, ko zahtevajo osebno odgovornost vpletenih uradnikov.

Kmetje z Iga še po 2 mesecih niso dobili odgovorov

Potem ko osnovni dve zahtevi kmetov, umaknitev predloga uredbe PUN in zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali nista bili izpolnjeni, in zakon o zaščiti živali po torkovi obravnavi roma v drugo obravnavo, so pogovori med kmeti in vlado zašli v slepo ulico. Očitno je, da vladajoča koalicija ni pripravljena prisluhniti nobenemu argumentu in nadaljuje sprejemanje sporne zakonodaje z jasnim zavedanjem moči preglasovanja v Državnem zboru. Je pa očitno, da ostanejo brez besed, ko kmetje opozorijo na neustavnost, še bolj pa, ko zahtevajo osebno odgovornost vpletenih uradnikov.

kmetijstvoIgzahteveprotestpuntNatura 2000

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kmetje z Iga še po 2 mesecih niso dobili odgovorov

Potem ko osnovni dve zahtevi kmetov, umaknitev predloga uredbe PUN in zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali nista bili izpolnjeni, in zakon o zaščiti živali po torkovi obravnavi roma v drugo obravnavo, so pogovori med kmeti in vlado zašli v slepo ulico. Očitno je, da vladajoča koalicija ni pripravljena prisluhniti nobenemu argumentu in nadaljuje sprejemanje sporne zakonodaje z jasnim zavedanjem moči preglasovanja v Državnem zboru. Je pa očitno, da ostanejo brez besed, ko kmetje opozorijo na neustavnost, še bolj pa, ko zahtevajo osebno odgovornost vpletenih uradnikov.

VEČ ...|25. 5. 2023
Kmetje z Iga še po 2 mesecih niso dobili odgovorov

Potem ko osnovni dve zahtevi kmetov, umaknitev predloga uredbe PUN in zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali nista bili izpolnjeni, in zakon o zaščiti živali po torkovi obravnavi roma v drugo obravnavo, so pogovori med kmeti in vlado zašli v slepo ulico. Očitno je, da vladajoča koalicija ni pripravljena prisluhniti nobenemu argumentu in nadaljuje sprejemanje sporne zakonodaje z jasnim zavedanjem moči preglasovanja v Državnem zboru. Je pa očitno, da ostanejo brez besed, ko kmetje opozorijo na neustavnost, še bolj pa, ko zahtevajo osebno odgovornost vpletenih uradnikov.

Robert Božič

kmetijstvoIgzahteveprotestpuntNatura 2000

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 5. 2023
Hanzi MIkl o natura 2000 režimih: Pri nas v Avstriji ni variante, da se kaj takega zgodi!

Hanzi Mikl, ekološki kmet iz Ziljske doline, sicer direktor Koroške kmetijsko gozdarske zbornice je začuden nad širitvijo območja t.i. okoljsko občutljivega trajnega travinja (OOTT) in območij z režimom Natura 2000 v Sloveniji. Pravi, da se v Avstriji kaj takega ne more zgoditi in pojasnjuje avstrijski pristop, ki spoštuje kmetovo delo in njegovo lastnino.

Hanzi MIkl o natura 2000 režimih: Pri nas v Avstriji ni variante, da se kaj takega zgodi!

Hanzi Mikl, ekološki kmet iz Ziljske doline, sicer direktor Koroške kmetijsko gozdarske zbornice je začuden nad širitvijo območja t.i. okoljsko občutljivega trajnega travinja (OOTT) in območij z režimom Natura 2000 v Sloveniji. Pravi, da se v Avstriji kaj takega ne more zgoditi in pojasnjuje avstrijski pristop, ki spoštuje kmetovo delo in njegovo lastnino.

kmetovanjenatura 2000avstrijaslovenijaHanzi Mikl

Minute za kmetijstvo in podeželje

Hanzi MIkl o natura 2000 režimih: Pri nas v Avstriji ni variante, da se kaj takega zgodi!

Hanzi Mikl, ekološki kmet iz Ziljske doline, sicer direktor Koroške kmetijsko gozdarske zbornice je začuden nad širitvijo območja t.i. okoljsko občutljivega trajnega travinja (OOTT) in območij z režimom Natura 2000 v Sloveniji. Pravi, da se v Avstriji kaj takega ne more zgoditi in pojasnjuje avstrijski pristop, ki spoštuje kmetovo delo in njegovo lastnino.

VEČ ...|15. 5. 2023
Hanzi MIkl o natura 2000 režimih: Pri nas v Avstriji ni variante, da se kaj takega zgodi!

Hanzi Mikl, ekološki kmet iz Ziljske doline, sicer direktor Koroške kmetijsko gozdarske zbornice je začuden nad širitvijo območja t.i. okoljsko občutljivega trajnega travinja (OOTT) in območij z režimom Natura 2000 v Sloveniji. Pravi, da se v Avstriji kaj takega ne more zgoditi in pojasnjuje avstrijski pristop, ki spoštuje kmetovo delo in njegovo lastnino.

Robert Božič

kmetovanjenatura 2000avstrijaslovenijaHanzi Mikl

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|4. 5. 2023
Kmet Anton Uršič iz Iške loke: »Ne bomo se dali!«

»Na teh površinah, kjer mi zdaj pridelujemo seno, naj bi uvedli to pozno košnjo, košnjo po 1. avgustu, kar je za nas nesprejemljivo … Seno, ki je pokošeno do Kresa, še ima neko vrednost, potem pa je to slama, potem je to stelja … Na naši kmetiji to pomeni zmanjšanje črede na 10 živali. Zdaj imamo 30 krav, potem bi jih imeli le še 10,« pravi Uršič.

Kmet Anton Uršič iz Iške loke: »Ne bomo se dali!«

»Na teh površinah, kjer mi zdaj pridelujemo seno, naj bi uvedli to pozno košnjo, košnjo po 1. avgustu, kar je za nas nesprejemljivo … Seno, ki je pokošeno do Kresa, še ima neko vrednost, potem pa je to slama, potem je to stelja … Na naši kmetiji to pomeni zmanjšanje črede na 10 živali. Zdaj imamo 30 krav, potem bi jih imeli le še 10,« pravi Uršič.

naravabarjenatura 2000režim

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kmet Anton Uršič iz Iške loke: »Ne bomo se dali!«

»Na teh površinah, kjer mi zdaj pridelujemo seno, naj bi uvedli to pozno košnjo, košnjo po 1. avgustu, kar je za nas nesprejemljivo … Seno, ki je pokošeno do Kresa, še ima neko vrednost, potem pa je to slama, potem je to stelja … Na naši kmetiji to pomeni zmanjšanje črede na 10 živali. Zdaj imamo 30 krav, potem bi jih imeli le še 10,« pravi Uršič.

VEČ ...|4. 5. 2023
Kmet Anton Uršič iz Iške loke: »Ne bomo se dali!«

»Na teh površinah, kjer mi zdaj pridelujemo seno, naj bi uvedli to pozno košnjo, košnjo po 1. avgustu, kar je za nas nesprejemljivo … Seno, ki je pokošeno do Kresa, še ima neko vrednost, potem pa je to slama, potem je to stelja … Na naši kmetiji to pomeni zmanjšanje črede na 10 živali. Zdaj imamo 30 krav, potem bi jih imeli le še 10,« pravi Uršič.

Robert Božič

naravabarjenatura 2000režim

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|20. 4. 2023
Kmetje ogorčeni Golobu očitajo zavajanje

»Z izjavami, da za nami stoji politična stranka, se zavaja javnost, preusmerja pozornost in minimalizira težave, v katerih so se znašli slovenski kmetje. Od pogajanj z vlado smo odstopili izključno zato, ker so nam v odgovor na naše zahteve poslali gradivo z argumenti, zakaj se težav, ki pestijo kmete, ne da rešiti,« so v sporočilu za javnost zapisali v kmečkih stanovskih organizacijah.

Kmetje ogorčeni Golobu očitajo zavajanje

»Z izjavami, da za nami stoji politična stranka, se zavaja javnost, preusmerja pozornost in minimalizira težave, v katerih so se znašli slovenski kmetje. Od pogajanj z vlado smo odstopili izključno zato, ker so nam v odgovor na naše zahteve poslali gradivo z argumenti, zakaj se težav, ki pestijo kmete, ne da rešiti,« so v sporočilu za javnost zapisali v kmečkih stanovskih organizacijah.

kmetjegolobočitkinatura 2000pogojenost

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kmetje ogorčeni Golobu očitajo zavajanje

»Z izjavami, da za nami stoji politična stranka, se zavaja javnost, preusmerja pozornost in minimalizira težave, v katerih so se znašli slovenski kmetje. Od pogajanj z vlado smo odstopili izključno zato, ker so nam v odgovor na naše zahteve poslali gradivo z argumenti, zakaj se težav, ki pestijo kmete, ne da rešiti,« so v sporočilu za javnost zapisali v kmečkih stanovskih organizacijah.

VEČ ...|20. 4. 2023
Kmetje ogorčeni Golobu očitajo zavajanje

»Z izjavami, da za nami stoji politična stranka, se zavaja javnost, preusmerja pozornost in minimalizira težave, v katerih so se znašli slovenski kmetje. Od pogajanj z vlado smo odstopili izključno zato, ker so nam v odgovor na naše zahteve poslali gradivo z argumenti, zakaj se težav, ki pestijo kmete, ne da rešiti,« so v sporočilu za javnost zapisali v kmečkih stanovskih organizacijah.

Robert Božič

kmetjegolobočitkinatura 2000pogojenost

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|12. 4. 2023
Zakaj obstajata dve verziji Strateškega načrta SKP?

Potem ko je po vseslovenskem opozorilnem protestu kmetov njihove predstavnike sprejel predsednik vlade dr. Robert Golob, sta bili oblikovani dve delovni skupini za reševanje zapletov z ukrepi SKP in uvajanjem režima Natura 2000. Pred jutrišnjim prvim sestankom predsednik KGZS Roman Žveglič opozarja, da še vedno ni jasno, zakaj obstajata dve verziji Strateškega načrta SKP. Tista, ki je bila usklajevana z nevladnimi organizacijami in tista, ki je bila kasneje v Bruslju potrjena s strani Evropske komisije…

Zakaj obstajata dve verziji Strateškega načrta SKP?

Potem ko je po vseslovenskem opozorilnem protestu kmetov njihove predstavnike sprejel predsednik vlade dr. Robert Golob, sta bili oblikovani dve delovni skupini za reševanje zapletov z ukrepi SKP in uvajanjem režima Natura 2000. Pred jutrišnjim prvim sestankom predsednik KGZS Roman Žveglič opozarja, da še vedno ni jasno, zakaj obstajata dve verziji Strateškega načrta SKP. Tista, ki je bila usklajevana z nevladnimi organizacijami in tista, ki je bila kasneje v Bruslju potrjena s strani Evropske komisije…

kmetijstvonatura 2000režimOOTT

Minute za kmetijstvo in podeželje

Zakaj obstajata dve verziji Strateškega načrta SKP?

Potem ko je po vseslovenskem opozorilnem protestu kmetov njihove predstavnike sprejel predsednik vlade dr. Robert Golob, sta bili oblikovani dve delovni skupini za reševanje zapletov z ukrepi SKP in uvajanjem režima Natura 2000. Pred jutrišnjim prvim sestankom predsednik KGZS Roman Žveglič opozarja, da še vedno ni jasno, zakaj obstajata dve verziji Strateškega načrta SKP. Tista, ki je bila usklajevana z nevladnimi organizacijami in tista, ki je bila kasneje v Bruslju potrjena s strani Evropske komisije…

VEČ ...|12. 4. 2023
Zakaj obstajata dve verziji Strateškega načrta SKP?

Potem ko je po vseslovenskem opozorilnem protestu kmetov njihove predstavnike sprejel predsednik vlade dr. Robert Golob, sta bili oblikovani dve delovni skupini za reševanje zapletov z ukrepi SKP in uvajanjem režima Natura 2000. Pred jutrišnjim prvim sestankom predsednik KGZS Roman Žveglič opozarja, da še vedno ni jasno, zakaj obstajata dve verziji Strateškega načrta SKP. Tista, ki je bila usklajevana z nevladnimi organizacijami in tista, ki je bila kasneje v Bruslju potrjena s strani Evropske komisije…

Robert Božič

kmetijstvonatura 2000režimOOTT

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|11. 4. 2023
Roman Žveglič: Iz Slovenije so špecali lastno državo in pri tem navajali netočne podatke

Ta teden naj bi se prvič sestali dve delovni skupini, za oblikovanje katerih je bilo dogovorjeno na srečanju med predstavniki kmetov, resornima ministroma in predsednikom vlade dr. Robertom Golobom. Ena skupina naj bi se ukvarjala z vprašanjem nujnih sprememb Strateškega načrta SKP druga pa glede nesprejemljivega uvajanja režima Natura 2000 v nekaterih predelih Slovenije. Predsednik KGZS Roman Žveglič pa ob tem opozarja, da si Evropska komisija t.i. travniškega opomina ni sama izmislila....

Roman Žveglič: Iz Slovenije so špecali lastno državo in pri tem navajali netočne podatke

Ta teden naj bi se prvič sestali dve delovni skupini, za oblikovanje katerih je bilo dogovorjeno na srečanju med predstavniki kmetov, resornima ministroma in predsednikom vlade dr. Robertom Golobom. Ena skupina naj bi se ukvarjala z vprašanjem nujnih sprememb Strateškega načrta SKP druga pa glede nesprejemljivega uvajanja režima Natura 2000 v nekaterih predelih Slovenije. Predsednik KGZS Roman Žveglič pa ob tem opozarja, da si Evropska komisija t.i. travniškega opomina ni sama izmislila....

kmetijstvoNatura 2000režimtožarjenje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Roman Žveglič: Iz Slovenije so špecali lastno državo in pri tem navajali netočne podatke

Ta teden naj bi se prvič sestali dve delovni skupini, za oblikovanje katerih je bilo dogovorjeno na srečanju med predstavniki kmetov, resornima ministroma in predsednikom vlade dr. Robertom Golobom. Ena skupina naj bi se ukvarjala z vprašanjem nujnih sprememb Strateškega načrta SKP druga pa glede nesprejemljivega uvajanja režima Natura 2000 v nekaterih predelih Slovenije. Predsednik KGZS Roman Žveglič pa ob tem opozarja, da si Evropska komisija t.i. travniškega opomina ni sama izmislila....

VEČ ...|11. 4. 2023
Roman Žveglič: Iz Slovenije so špecali lastno državo in pri tem navajali netočne podatke

Ta teden naj bi se prvič sestali dve delovni skupini, za oblikovanje katerih je bilo dogovorjeno na srečanju med predstavniki kmetov, resornima ministroma in predsednikom vlade dr. Robertom Golobom. Ena skupina naj bi se ukvarjala z vprašanjem nujnih sprememb Strateškega načrta SKP druga pa glede nesprejemljivega uvajanja režima Natura 2000 v nekaterih predelih Slovenije. Predsednik KGZS Roman Žveglič pa ob tem opozarja, da si Evropska komisija t.i. travniškega opomina ni sama izmislila....

Robert Božič

kmetijstvoNatura 2000režimtožarjenje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|10. 4. 2023
Kmetje odločno proti diktatni uvedbi režimov Nature 2000 in slojev OOTT na njivskih površinah

V prvem delu tedenske kmetijske oddaje smo se ustavili ob nestrinjanju kmetov z uvedbo Natura 2000 režimov in izjemne razširitve območij okoljsko občutljivega trajnega travinja. Mag. Jože Mohar pa je v drugem delu svetoval glede setve in saditve poljščin v tej mrzli pomladi.

Kmetje odločno proti diktatni uvedbi režimov Nature 2000 in slojev OOTT na njivskih površinah

V prvem delu tedenske kmetijske oddaje smo se ustavili ob nestrinjanju kmetov z uvedbo Natura 2000 režimov in izjemne razširitve območij okoljsko občutljivega trajnega travinja. Mag. Jože Mohar pa je v drugem delu svetoval glede setve in saditve poljščin v tej mrzli pomladi.

kmetijstvonatura 2000režimOOTT

Kmetijska oddaja

Kmetje odločno proti diktatni uvedbi režimov Nature 2000 in slojev OOTT na njivskih površinah

V prvem delu tedenske kmetijske oddaje smo se ustavili ob nestrinjanju kmetov z uvedbo Natura 2000 režimov in izjemne razširitve območij okoljsko občutljivega trajnega travinja. Mag. Jože Mohar pa je v drugem delu svetoval glede setve in saditve poljščin v tej mrzli pomladi.

VEČ ...|10. 4. 2023
Kmetje odločno proti diktatni uvedbi režimov Nature 2000 in slojev OOTT na njivskih površinah

V prvem delu tedenske kmetijske oddaje smo se ustavili ob nestrinjanju kmetov z uvedbo Natura 2000 režimov in izjemne razširitve območij okoljsko občutljivega trajnega travinja. Mag. Jože Mohar pa je v drugem delu svetoval glede setve in saditve poljščin v tej mrzli pomladi.

Robert Božič

kmetijstvonatura 2000režimOOTT

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|27. 3. 2023
Kmetje na Igu izrekli odločen ne izsiljevanju in zavajanju

Javna obravnava Uredbe o programu upravljanja območij Natura 2000 za obdobje do leta 2028 je končana. Zelo strog in obvezen režim, ki ga uredba uvaja, je na noge spravil kmete z Barja, ki so mu na okrogli mizi 16. marca na Igu rekli ne in pristojnemu ministrstvu postavili 11 zahtev. 

Kmetje na Igu izrekli odločen ne izsiljevanju in zavajanju

Javna obravnava Uredbe o programu upravljanja območij Natura 2000 za obdobje do leta 2028 je končana. Zelo strog in obvezen režim, ki ga uredba uvaja, je na noge spravil kmete z Barja, ki so mu na okrogli mizi 16. marca na Igu rekli ne in pristojnemu ministrstvu postavili 11 zahtev. 

natura 2000resnicavzrokitravniški opomin

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kmetje na Igu izrekli odločen ne izsiljevanju in zavajanju

Javna obravnava Uredbe o programu upravljanja območij Natura 2000 za obdobje do leta 2028 je končana. Zelo strog in obvezen režim, ki ga uredba uvaja, je na noge spravil kmete z Barja, ki so mu na okrogli mizi 16. marca na Igu rekli ne in pristojnemu ministrstvu postavili 11 zahtev. 

VEČ ...|27. 3. 2023
Kmetje na Igu izrekli odločen ne izsiljevanju in zavajanju

Javna obravnava Uredbe o programu upravljanja območij Natura 2000 za obdobje do leta 2028 je končana. Zelo strog in obvezen režim, ki ga uredba uvaja, je na noge spravil kmete z Barja, ki so mu na okrogli mizi 16. marca na Igu rekli ne in pristojnemu ministrstvu postavili 11 zahtev. 

Robert Božič

natura 2000resnicavzrokitravniški opomin

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|19. 5. 2024
Vabilo na demo gorske mehanizacije in o problematiki škod po divjadi

Govedorejsko društvo Sevnica bo v soboto, na kmetiji Renko nad Šentjanžem, pripravilo prikaz delovanja specialne kmetijske mehanizacije za spravilo krme z gorskih območij. Kaj bo videti in zakaj je dobro se udeležiti tega prikaza sta v nedeljski kmetijski oddaji povedala Matej Renko in Martin Mavsar. V prvem delu oddaje pa ste slišali prispevek o škodah po divjadi.

Vabilo na demo gorske mehanizacije in o problematiki škod po divjadi

Govedorejsko društvo Sevnica bo v soboto, na kmetiji Renko nad Šentjanžem, pripravilo prikaz delovanja specialne kmetijske mehanizacije za spravilo krme z gorskih območij. Kaj bo videti in zakaj je dobro se udeležiti tega prikaza sta v nedeljski kmetijski oddaji povedala Matej Renko in Martin Mavsar. V prvem delu oddaje pa ste slišali prispevek o škodah po divjadi.

Robert Božič

kmetijstvodemogorske kmetije

Naš pogled

VEČ ...|21. 5. 2024
Eni bi zdravju in varnosti dodali »lahko smrt!«

Zdravje in varnost sta med temeljnimi dobrinami, ki si jih želi vsak človek. Kot se zdi, je za oboje v Sloveniji dobro poskrbljeno. Pa je res? Golob je napovedal spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti. A ta naslavlja predvsem razmejitev med javnim in zasebnim. Po njegovih besedah bo »delo prek ur v zasebnih institucijah bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano«. Zdravniki s pismi opozarjajo na težke razmere v bolnišnicah, v ordinacijah,  socialnovarstvenih ustanovah. Premier ima rešitev! Je to evtanazija?

Eni bi zdravju in varnosti dodali »lahko smrt!«

Zdravje in varnost sta med temeljnimi dobrinami, ki si jih želi vsak človek. Kot se zdi, je za oboje v Sloveniji dobro poskrbljeno. Pa je res? Golob je napovedal spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti. A ta naslavlja predvsem razmejitev med javnim in zasebnim. Po njegovih besedah bo »delo prek ur v zasebnih institucijah bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano«. Zdravniki s pismi opozarjajo na težke razmere v bolnišnicah, v ordinacijah,  socialnovarstvenih ustanovah. Premier ima rešitev! Je to evtanazija?

Tone Gorjup

komentar

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Globine

VEČ ...|14. 5. 2024
Glasba in duhovnost

Kdor poje, dvakrat moli, je zapisal sv. Avguštin. O tem, kako lahko glasba pomaga spoznavati Boga, kakšna glasba dviga duha, kaj je slavilna glasba, ki se je v zadnjih desetletjih razširila tudi v naše kraje, smo govorili tik pred festivalom sodobne krščanske glasbe Ritem srca. Z nami so bili jezuit in pevec p. Damjan Ristić, akademska glasbenica, pianistka Maša Leskovar in ustvarjalec sodobne krščanske glasbe Matej Šoklič

Glasba in duhovnost

Kdor poje, dvakrat moli, je zapisal sv. Avguštin. O tem, kako lahko glasba pomaga spoznavati Boga, kakšna glasba dviga duha, kaj je slavilna glasba, ki se je v zadnjih desetletjih razširila tudi v naše kraje, smo govorili tik pred festivalom sodobne krščanske glasbe Ritem srca. Z nami so bili jezuit in pevec p. Damjan Ristić, akademska glasbenica, pianistka Maša Leskovar in ustvarjalec sodobne krščanske glasbe Matej Šoklič

Blaž Lesnik

duhovnostglasbaBogsodobna krščanska glasbaslavilna glasbaverska glasba

Zgodbe za otroke

VEČ ...|23. 5. 2024
Prigoda z morskim psom

Misijonar Andrej Majcen je bil poslan na okrevanje v zdravilišče na obali. Za las je ušel ostrim zobem morskega psa. Zgodba pa govori tudi o tem, kako spoštovan je bil med ljudmi, ki so videli sadove njegovega dela.

Prigoda z morskim psom

Misijonar Andrej Majcen je bil poslan na okrevanje v zdravilišče na obali. Za las je ušel ostrim zobem morskega psa. Zgodba pa govori tudi o tem, kako spoštovan je bil med ljudmi, ki so videli sadove njegovega dela.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024tvoj talent šejebarbara kastelecandrej majcen

Via positiva

VEČ ...|23. 5. 2024
Zakaj jaz? Odločila sem se živeti, ne samo preživeti.

V maju je svetovni dan multiple skleroze. Osveščati drugače o bolezni je namen plesno gledališke multimedijske predstave Zakaj jaz? Tadeja Polanšček je fizioterapevtka, plesalka in bolnica z multiplo sklerozo, žena in mama, tudi fizioterapevtka. Katja Vidmar je s plesalci v multimedijski predstavi odplesala (njeno) življenje s to boleznijo. Predstava z dobrodelno noto pomaga osebam z multiplo sklerozo v kraju prireditve. V oddaji je bila sogovornica tudi Renata Žohar, predsednica Društva Spoznajmo multiplo sklerozo

Zakaj jaz? Odločila sem se živeti, ne samo preživeti.

V maju je svetovni dan multiple skleroze. Osveščati drugače o bolezni je namen plesno gledališke multimedijske predstave Zakaj jaz? Tadeja Polanšček je fizioterapevtka, plesalka in bolnica z multiplo sklerozo, žena in mama, tudi fizioterapevtka. Katja Vidmar je s plesalci v multimedijski predstavi odplesala (njeno) življenje s to boleznijo. Predstava z dobrodelno noto pomaga osebam z multiplo sklerozo v kraju prireditve. V oddaji je bila sogovornica tudi Renata Žohar, predsednica Društva Spoznajmo multiplo sklerozo

Nataša Ličen

družbapogovorodnosizdravstvoglasba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|23. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 5. 2024
Kreativna delavnica in literarni večer v Tinjah

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem jutri popoldne pripravljajo kreativno delavnico pisanja poezije. Udeleženci bodo z voditeljem pisateljem, pesnikom in literarnim zgodovinarjem Petrom Svetino najprej brali izbrane pesmi, se o njih pogovarjali in jim poskusili priti v razumevanju čim bliže. Sledilo bo pisanje pesmi. Seznanili se bodo z rimano štirivrstičnico, s pesmijo v svobodnem verzu in na koncu še s sonetom. Zvečer pa bo Tinjah prireditev Literatura na vrtu. Glasbeno–literarni projekt dueta Andrej Ofak, kitara in Borut Mori, akordeon bo svojevrstna kombinacija vrhunske glasbene umetnosti in slovenskega jezika. Besedila Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Lepo Vido in Rokovnjače ter Visoško kroniko, bo namreč interpretiral Ivan Lotrič.

Kreativna delavnica in literarni večer v Tinjah

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem jutri popoldne pripravljajo kreativno delavnico pisanja poezije. Udeleženci bodo z voditeljem pisateljem, pesnikom in literarnim zgodovinarjem Petrom Svetino najprej brali izbrane pesmi, se o njih pogovarjali in jim poskusili priti v razumevanju čim bliže. Sledilo bo pisanje pesmi. Seznanili se bodo z rimano štirivrstičnico, s pesmijo v svobodnem verzu in na koncu še s sonetom. Zvečer pa bo Tinjah prireditev Literatura na vrtu. Glasbeno–literarni projekt dueta Andrej Ofak, kitara in Borut Mori, akordeon bo svojevrstna kombinacija vrhunske glasbene umetnosti in slovenskega jezika. Besedila Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Lepo Vido in Rokovnjače ter Visoško kroniko, bo namreč interpretiral Ivan Lotrič.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 5. 2024
 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaJosip LavtižarFran LakmayerFranc KimovecMatevž RavnikarMatija NagličMira Delavec TouhamiFranc Križnar.