Minute za kmetijstvo in podeželje
Potem ko osnovni dve zahtevi kmetov, umaknitev predloga uredbe PUN in zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali nista bili izpolnjeni, in zakon o zaščiti živali po torkovi obravnavi roma v drugo obravnavo, so pogovori med kmeti in vlado zašli v slepo ulico. Očitno je, da vladajoča koalicija ni pripravljena prisluhniti nobenemu argumentu in nadaljuje sprejemanje sporne zakonodaje z jasnim zavedanjem moči preglasovanja v Državnem zboru. Je pa očitno, da ostanejo brez besed, ko kmetje opozorijo na neustavnost, še bolj pa, ko zahtevajo osebno odgovornost vpletenih uradnikov.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Potem ko osnovni dve zahtevi kmetov, umaknitev predloga uredbe PUN in zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali nista bili izpolnjeni, in zakon o zaščiti živali po torkovi obravnavi roma v drugo obravnavo, so pogovori med kmeti in vlado zašli v slepo ulico. Očitno je, da vladajoča koalicija ni pripravljena prisluhniti nobenemu argumentu in nadaljuje sprejemanje sporne zakonodaje z jasnim zavedanjem moči preglasovanja v Državnem zboru. Je pa očitno, da ostanejo brez besed, ko kmetje opozorijo na neustavnost, še bolj pa, ko zahtevajo osebno odgovornost vpletenih uradnikov.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Hanzi Mikl, ekološki kmet iz Ziljske doline, sicer direktor Koroške kmetijsko gozdarske zbornice je začuden nad širitvijo območja t.i. okoljsko občutljivega trajnega travinja (OOTT) in območij z režimom Natura 2000 v Sloveniji. Pravi, da se v Avstriji kaj takega ne more zgoditi in pojasnjuje avstrijski pristop, ki spoštuje kmetovo delo in njegovo lastnino.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Hanzi Mikl, ekološki kmet iz Ziljske doline, sicer direktor Koroške kmetijsko gozdarske zbornice je začuden nad širitvijo območja t.i. okoljsko občutljivega trajnega travinja (OOTT) in območij z režimom Natura 2000 v Sloveniji. Pravi, da se v Avstriji kaj takega ne more zgoditi in pojasnjuje avstrijski pristop, ki spoštuje kmetovo delo in njegovo lastnino.
Minute za kmetijstvo in podeželje
»Na teh površinah, kjer mi zdaj pridelujemo seno, naj bi uvedli to pozno košnjo, košnjo po 1. avgustu, kar je za nas nesprejemljivo … Seno, ki je pokošeno do Kresa, še ima neko vrednost, potem pa je to slama, potem je to stelja … Na naši kmetiji to pomeni zmanjšanje črede na 10 živali. Zdaj imamo 30 krav, potem bi jih imeli le še 10,« pravi Uršič.
Minute za kmetijstvo in podeželje
»Na teh površinah, kjer mi zdaj pridelujemo seno, naj bi uvedli to pozno košnjo, košnjo po 1. avgustu, kar je za nas nesprejemljivo … Seno, ki je pokošeno do Kresa, še ima neko vrednost, potem pa je to slama, potem je to stelja … Na naši kmetiji to pomeni zmanjšanje črede na 10 živali. Zdaj imamo 30 krav, potem bi jih imeli le še 10,« pravi Uršič.
Minute za kmetijstvo in podeželje
»Z izjavami, da za nami stoji politična stranka, se zavaja javnost, preusmerja pozornost in minimalizira težave, v katerih so se znašli slovenski kmetje. Od pogajanj z vlado smo odstopili izključno zato, ker so nam v odgovor na naše zahteve poslali gradivo z argumenti, zakaj se težav, ki pestijo kmete, ne da rešiti,« so v sporočilu za javnost zapisali v kmečkih stanovskih organizacijah.
Minute za kmetijstvo in podeželje
»Z izjavami, da za nami stoji politična stranka, se zavaja javnost, preusmerja pozornost in minimalizira težave, v katerih so se znašli slovenski kmetje. Od pogajanj z vlado smo odstopili izključno zato, ker so nam v odgovor na naše zahteve poslali gradivo z argumenti, zakaj se težav, ki pestijo kmete, ne da rešiti,« so v sporočilu za javnost zapisali v kmečkih stanovskih organizacijah.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Potem ko je po vseslovenskem opozorilnem protestu kmetov njihove predstavnike sprejel predsednik vlade dr. Robert Golob, sta bili oblikovani dve delovni skupini za reševanje zapletov z ukrepi SKP in uvajanjem režima Natura 2000. Pred jutrišnjim prvim sestankom predsednik KGZS Roman Žveglič opozarja, da še vedno ni jasno, zakaj obstajata dve verziji Strateškega načrta SKP. Tista, ki je bila usklajevana z nevladnimi organizacijami in tista, ki je bila kasneje v Bruslju potrjena s strani Evropske komisije…
Minute za kmetijstvo in podeželje
Potem ko je po vseslovenskem opozorilnem protestu kmetov njihove predstavnike sprejel predsednik vlade dr. Robert Golob, sta bili oblikovani dve delovni skupini za reševanje zapletov z ukrepi SKP in uvajanjem režima Natura 2000. Pred jutrišnjim prvim sestankom predsednik KGZS Roman Žveglič opozarja, da še vedno ni jasno, zakaj obstajata dve verziji Strateškega načrta SKP. Tista, ki je bila usklajevana z nevladnimi organizacijami in tista, ki je bila kasneje v Bruslju potrjena s strani Evropske komisije…
Minute za kmetijstvo in podeželje
Ta teden naj bi se prvič sestali dve delovni skupini, za oblikovanje katerih je bilo dogovorjeno na srečanju med predstavniki kmetov, resornima ministroma in predsednikom vlade dr. Robertom Golobom. Ena skupina naj bi se ukvarjala z vprašanjem nujnih sprememb Strateškega načrta SKP druga pa glede nesprejemljivega uvajanja režima Natura 2000 v nekaterih predelih Slovenije. Predsednik KGZS Roman Žveglič pa ob tem opozarja, da si Evropska komisija t.i. travniškega opomina ni sama izmislila....
Minute za kmetijstvo in podeželje
Ta teden naj bi se prvič sestali dve delovni skupini, za oblikovanje katerih je bilo dogovorjeno na srečanju med predstavniki kmetov, resornima ministroma in predsednikom vlade dr. Robertom Golobom. Ena skupina naj bi se ukvarjala z vprašanjem nujnih sprememb Strateškega načrta SKP druga pa glede nesprejemljivega uvajanja režima Natura 2000 v nekaterih predelih Slovenije. Predsednik KGZS Roman Žveglič pa ob tem opozarja, da si Evropska komisija t.i. travniškega opomina ni sama izmislila....
Kmetijska oddaja
V prvem delu tedenske kmetijske oddaje smo se ustavili ob nestrinjanju kmetov z uvedbo Natura 2000 režimov in izjemne razširitve območij okoljsko občutljivega trajnega travinja. Mag. Jože Mohar pa je v drugem delu svetoval glede setve in saditve poljščin v tej mrzli pomladi.
Kmetijska oddaja
V prvem delu tedenske kmetijske oddaje smo se ustavili ob nestrinjanju kmetov z uvedbo Natura 2000 režimov in izjemne razširitve območij okoljsko občutljivega trajnega travinja. Mag. Jože Mohar pa je v drugem delu svetoval glede setve in saditve poljščin v tej mrzli pomladi.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Javna obravnava Uredbe o programu upravljanja območij Natura 2000 za obdobje do leta 2028 je končana. Zelo strog in obvezen režim, ki ga uredba uvaja, je na noge spravil kmete z Barja, ki so mu na okrogli mizi 16. marca na Igu rekli ne in pristojnemu ministrstvu postavili 11 zahtev.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Javna obravnava Uredbe o programu upravljanja območij Natura 2000 za obdobje do leta 2028 je končana. Zelo strog in obvezen režim, ki ga uredba uvaja, je na noge spravil kmete z Barja, ki so mu na okrogli mizi 16. marca na Igu rekli ne in pristojnemu ministrstvu postavili 11 zahtev.
Spoznanje več, predsodek manj
Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je v sodelovanju s Slovensko matico novembra pripravila okroglo mizo z naslovom »Mediji danes«. Na njej so o pomenu medijev, političnih vplivih na njih in tudi njihovem vplivu na družbo spregovorili profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Igor Lukšič, nekdanji predsednik programskega sveta RTVS in profesor dr. Peter Gregorčič, direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat in novinar Domovine Peter Merše. Delu te okrogle mize ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.
Za življenje
Adventni čas, ki ga začenjamo, nam vrača obzorje upanja - upanja, ki preprosto nikoli ne razočara, ker je utemeljeno na Božji Besedi... Kako se nasloniti na to Upanje, če smo v temi, če ne vidimo svetlobe? Kaj pomeni advent v odnosu mati - hči? Tudi o tem smo ob sodelovanju poslušalcev govorili v oddaji. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
Globine
V oddaji smo se ustavili pri vprašanju, ki je odmevalo tudi na letošnjih Nikodemovih večerih. Prizorov nasilja v spisih Stare zaveze sploh ni tako malo. Kako naj k njim pristopi sodoben kristjan in kako naj jih prebira z očmi današnjega časa? Gre res za bitko interpretacije? Z nami je bil asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in prefekt v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani dr. Matjaž Celarc.
Duhovna misel
Takrat je Jozue govoril pred Gospodom … in rekel vpričo Izraela: “Sonce, ustavi se pri Gibeonu, in mesec v dolini ajalonski (Jozue 10, 12).
Slovencem po svetu in domovini
Miklavž se je pri rojakih v Melbournu ustavil že na prvo adventno nedeljo, sprejem so mu pripravili učenci Slomškove šole. V Merrylandsu v Sydneyju je bilo to nedeljo po sveti maši srečanje v dvorani, Miklavž pa je popoldne obiskal Klub Triglav. V teh dneh se rojaki v obeh mestih pripravljajo na praznik Brezmadežne. V Sydneyju bosta sveti maši ob pol desetih dopoldne in ob sedmih zvečer, pred slednjo bo češčenje Najsvetejšega, v Melbournu pa bo maša ob desetih dopoldne. Dan kasneje, v soboto, pa se bodo tamkajšnji Slovenci odpravili na romanje v Ta Pinu. Zbrali se bodo pred slovensko kapelico, kjer bodo zmolili litanije, nato pa bo v bližnji kapeli adoracije še sveta maša. P. Simon Peter Berlec je v župnijskih oznanilih zapisal, da je za lepo praznovanje pomembna dobra priprava. Za pripravo na praznike si je treba vzeti čas – večkrat naravnost odtrgati. Večji je praznik, daljše so priprave nanj. S pripravami ustvarjamo posebno ozračje, pričakovanje … in obrnjeno: veselo pričakovanje in prijetno ozračje človeka spodbujata k zavzeti pripravi. Ali danes še verjamemo v pričakovanje, ko imamo vendar gumbe, avtomate, »instant« preparate, ko tako ni nobenega pričakovanja, vse je naenkrat tu … Krščansko pričakovanje v adventu in potem praznovanje božiča ni odvisno od daril in okraskov. Resnično lepoto praznika prinesejo duhovna doživetja, srečanja z živim Bogom in poglobitev pristnih medčloveških odnosov. Lažje si vzamemo čas in pripravimo vse potrebno, če nekoga z veseljem pričakujemo. Pravljica »Mizica, pogrni se!« je postala resnica: stopiš pred supermarket, vrata se sama odpro; kruh, bel, črn, orehova potica, pizza, vse kot »z neba« pada v košaro. Pet, deset minut, pa je vse doma ... Zelo rado se zgodi, da gredo tudi prazniki prehitro mimo nas. V adventnem času pripravljamo za božič predvsem svoje srce, urejamo odnose v družini, da bi bili prisrčni, topli in vredni človeka – predvsem pa vredni Boga, ki prihaja. Starši darujejo otrokom več svojega časa kot sicer, v ospredju je skrb za prijetno družinsko življenje, skrb za toplino in ljubezen. To pa seveda ne pade kar z neba, niti se ne da kupiti. Treba se je potruditi. Temu je namenjen čas adventa.
Lahko noč, moj angel
Nekomu nekaj podariti, nekomu izpolniti željo, nekoga …
Pogovor o
Miklavževa skromnost je že nekaj časa nazaj prerasla v obilje, a ne pri vseh družinah. Zato tudi bo ena izmed tem, ki smo se jih dotaknili obdarovanje. Vstopili smo še v svet stisk, tako otrok in mladine, kot tudi starostnikov. Kakšno je doživljanje prazničnega časa mladostnikov, o čem premišljujejo in kako se s samoto spopadajo tisti, na katere se ne spomni nihče, tudi v prazničnem času ne. O tem smo govorili z gosti: sodelavko Slovenske karitas Heleno Zevnik Rozman, strokovno vodjo Nacionalne mreže TOM telefon za otroke in mladostnike Tjašo Bertoncelj in docentom na Primorski univerzi dr. Markom Pišljárjem.
Slovencem po svetu in domovini
Miklavž se je pri rojakih v Melbournu ustavil že na prvo adventno nedeljo, sprejem so mu pripravili učenci Slomškove šole. V Merrylandsu v Sydneyju je bilo to nedeljo po sveti maši srečanje v dvorani, Miklavž pa je popoldne obiskal Klub Triglav. V teh dneh se rojaki v obeh mestih pripravljajo na praznik Brezmadežne. V Sydneyju bosta sveti maši ob pol desetih dopoldne in ob sedmih zvečer, pred slednjo bo češčenje Najsvetejšega, v Melbournu pa bo maša ob desetih dopoldne. Dan kasneje, v soboto, pa se bodo tamkajšnji Slovenci odpravili na romanje v Ta Pinu. Zbrali se bodo pred slovensko kapelico, kjer bodo zmolili litanije, nato pa bo v bližnji kapeli adoracije še sveta maša. P. Simon Peter Berlec je v župnijskih oznanilih zapisal, da je za lepo praznovanje pomembna dobra priprava. Za pripravo na praznike si je treba vzeti čas – večkrat naravnost odtrgati. Večji je praznik, daljše so priprave nanj. S pripravami ustvarjamo posebno ozračje, pričakovanje … in obrnjeno: veselo pričakovanje in prijetno ozračje človeka spodbujata k zavzeti pripravi. Ali danes še verjamemo v pričakovanje, ko imamo vendar gumbe, avtomate, »instant« preparate, ko tako ni nobenega pričakovanja, vse je naenkrat tu … Krščansko pričakovanje v adventu in potem praznovanje božiča ni odvisno od daril in okraskov. Resnično lepoto praznika prinesejo duhovna doživetja, srečanja z živim Bogom in poglobitev pristnih medčloveških odnosov. Lažje si vzamemo čas in pripravimo vse potrebno, če nekoga z veseljem pričakujemo. Pravljica »Mizica, pogrni se!« je postala resnica: stopiš pred supermarket, vrata se sama odpro; kruh, bel, črn, orehova potica, pizza, vse kot »z neba« pada v košaro. Pet, deset minut, pa je vse doma ... Zelo rado se zgodi, da gredo tudi prazniki prehitro mimo nas. V adventnem času pripravljamo za božič predvsem svoje srce, urejamo odnose v družini, da bi bili prisrčni, topli in vredni človeka – predvsem pa vredni Boga, ki prihaja. Starši darujejo otrokom več svojega časa kot sicer, v ospredju je skrb za prijetno družinsko življenje, skrb za toplino in ljubezen. To pa seveda ne pade kar z neba, niti se ne da kupiti. Treba se je potruditi. Temu je namenjen čas adventa.
Kulturni utrinki