Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 5. 2024
Vabilo na Svetogorske sobotnice

Povabili smo vas na Sveto goro nad Novo Gorico, kjer zdaj že nekaj let potekajo Svetogorske sobotnice. Tokrat bo v nedeljo 19. maja ob 17. h moč prisluhniti gledališkemu recitalu, ki ga je pripravilo Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija iz Celja Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli. Na dogodek, ki ima tudi močno domoljubno noto nas je v imenu nastopajočih gledališčnikov povabil Lovro Tacol.

Vabilo na Svetogorske sobotnice

Povabili smo vas na Sveto goro nad Novo Gorico, kjer zdaj že nekaj let potekajo Svetogorske sobotnice. Tokrat bo v nedeljo 19. maja ob 17. h moč prisluhniti gledališkemu recitalu, ki ga je pripravilo Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija iz Celja Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli. Na dogodek, ki ima tudi močno domoljubno noto nas je v imenu nastopajočih gledališčnikov povabil Lovro Tacol.

kulturaliteraturaLjubka ŠorliLovro TacolPeter SimonitiLjubiteljsko gledališče Petra SimonitijaLojze Bratuž

Kulturni utrinki

Vabilo na Svetogorske sobotnice

Povabili smo vas na Sveto goro nad Novo Gorico, kjer zdaj že nekaj let potekajo Svetogorske sobotnice. Tokrat bo v nedeljo 19. maja ob 17. h moč prisluhniti gledališkemu recitalu, ki ga je pripravilo Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija iz Celja Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli. Na dogodek, ki ima tudi močno domoljubno noto nas je v imenu nastopajočih gledališčnikov povabil Lovro Tacol.

VEČ ...|17. 5. 2024
Vabilo na Svetogorske sobotnice

Povabili smo vas na Sveto goro nad Novo Gorico, kjer zdaj že nekaj let potekajo Svetogorske sobotnice. Tokrat bo v nedeljo 19. maja ob 17. h moč prisluhniti gledališkemu recitalu, ki ga je pripravilo Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija iz Celja Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli. Na dogodek, ki ima tudi močno domoljubno noto nas je v imenu nastopajočih gledališčnikov povabil Lovro Tacol.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaLjubka ŠorliLovro TacolPeter SimonitiLjubiteljsko gledališče Petra SimonitijaLojze Bratuž

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 4. 2023
Recital Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli, interpretira Sonja Mlejnik

Na veliki petek ste lahko slišali recital Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli, ki so ga člani ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija iz Celja pripravili ob 30-letnici njene smrti (30. 4. 1993). Recital podaja igralka Sonja Mlejnik, tudi v spomin na 30-letnico prve izvedbe, ki je bila 19. 3. 1993 pri celjskih kapucinih. Pesnica je sonetni venec stkala iz bolečine, ki jo je občutila ob prerani, mučeniški smrti svojega moža, pa tudi iz trpljenja preganjenega naroda v Slovenskem Primorju, ki je bilo ob koncu I. svetovne vojne krivično priključeno k Italiji. Ljubka in njen mož Lojze sta lik nesebičnega razdajanja za narod in za njegovo kulturno in duhovno rast.

Recital Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli, interpretira Sonja Mlejnik

Na veliki petek ste lahko slišali recital Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli, ki so ga člani ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija iz Celja pripravili ob 30-letnici njene smrti (30. 4. 1993). Recital podaja igralka Sonja Mlejnik, tudi v spomin na 30-letnico prve izvedbe, ki je bila 19. 3. 1993 pri celjskih kapucinih. Pesnica je sonetni venec stkala iz bolečine, ki jo je občutila ob prerani, mučeniški smrti svojega moža, pa tudi iz trpljenja preganjenega naroda v Slovenskem Primorju, ki je bilo ob koncu I. svetovne vojne krivično priključeno k Italiji. Ljubka in njen mož Lojze sta lik nesebičnega razdajanja za narod in za njegovo kulturno in duhovno rast.

kulturaliteraturaLjubka ŠorliSonja MlejnikLjubiteljsko gledališča Petra SimonitijaPeter SimonitiLojze Bratuž

Kulturni utrinki

Recital Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli, interpretira Sonja Mlejnik

Na veliki petek ste lahko slišali recital Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli, ki so ga člani ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija iz Celja pripravili ob 30-letnici njene smrti (30. 4. 1993). Recital podaja igralka Sonja Mlejnik, tudi v spomin na 30-letnico prve izvedbe, ki je bila 19. 3. 1993 pri celjskih kapucinih. Pesnica je sonetni venec stkala iz bolečine, ki jo je občutila ob prerani, mučeniški smrti svojega moža, pa tudi iz trpljenja preganjenega naroda v Slovenskem Primorju, ki je bilo ob koncu I. svetovne vojne krivično priključeno k Italiji. Ljubka in njen mož Lojze sta lik nesebičnega razdajanja za narod in za njegovo kulturno in duhovno rast.

VEČ ...|7. 4. 2023
Recital Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli, interpretira Sonja Mlejnik

Na veliki petek ste lahko slišali recital Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli, ki so ga člani ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija iz Celja pripravili ob 30-letnici njene smrti (30. 4. 1993). Recital podaja igralka Sonja Mlejnik, tudi v spomin na 30-letnico prve izvedbe, ki je bila 19. 3. 1993 pri celjskih kapucinih. Pesnica je sonetni venec stkala iz bolečine, ki jo je občutila ob prerani, mučeniški smrti svojega moža, pa tudi iz trpljenja preganjenega naroda v Slovenskem Primorju, ki je bilo ob koncu I. svetovne vojne krivično priključeno k Italiji. Ljubka in njen mož Lojze sta lik nesebičnega razdajanja za narod in za njegovo kulturno in duhovno rast.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaLjubka ŠorliSonja MlejnikLjubiteljsko gledališča Petra SimonitijaPeter SimonitiLojze Bratuž

Od slike do besede

VEČ ...|26. 4. 2022
Recital poezije Ljubke Šorli

30. aprila je obletnica smrti zamejske pesnice in učiteljice Ljubke Šorli (19. februar 1910, Tolmin, - 30. april 1993). Zato smo v oddaji Od slike do besede predvajali Sonetni venec z naslovom Neizpovedana ljubezen. Pripravili so ga v Ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija iz Celja. Sonetni venec je recitirala Lada Ščurek z glasbo ga je obogatil Peter Napret. 

Recital poezije Ljubke Šorli

30. aprila je obletnica smrti zamejske pesnice in učiteljice Ljubke Šorli (19. februar 1910, Tolmin, - 30. april 1993). Zato smo v oddaji Od slike do besede predvajali Sonetni venec z naslovom Neizpovedana ljubezen. Pripravili so ga v Ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija iz Celja. Sonetni venec je recitirala Lada Ščurek z glasbo ga je obogatil Peter Napret. 

literarni večerLjubka ŠorlipoezijaLjubiteljsko gledališče Petra SimonitijaNeizpovedna ljubezen

Od slike do besede

Recital poezije Ljubke Šorli

30. aprila je obletnica smrti zamejske pesnice in učiteljice Ljubke Šorli (19. februar 1910, Tolmin, - 30. april 1993). Zato smo v oddaji Od slike do besede predvajali Sonetni venec z naslovom Neizpovedana ljubezen. Pripravili so ga v Ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija iz Celja. Sonetni venec je recitirala Lada Ščurek z glasbo ga je obogatil Peter Napret. 

VEČ ...|26. 4. 2022
Recital poezije Ljubke Šorli

30. aprila je obletnica smrti zamejske pesnice in učiteljice Ljubke Šorli (19. februar 1910, Tolmin, - 30. april 1993). Zato smo v oddaji Od slike do besede predvajali Sonetni venec z naslovom Neizpovedana ljubezen. Pripravili so ga v Ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija iz Celja. Sonetni venec je recitirala Lada Ščurek z glasbo ga je obogatil Peter Napret. 

Jože Bartolj

literarni večerLjubka ŠorlipoezijaLjubiteljsko gledališče Petra SimonitijaNeizpovedna ljubezen

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 6. 2020
Igor Tuta o knjigi sonetov Rožni venec Ljubke Šorli

Igor Tuta o knjigi sonetov Rožni venec Ljubke Šorli

Igor TutaLjubka Šorli

Kulturni utrinki

Igor Tuta o knjigi sonetov Rožni venec Ljubke Šorli
VEČ ...|12. 6. 2020
Igor Tuta o knjigi sonetov Rožni venec Ljubke Šorli

Nataša Ličen

Igor TutaLjubka Šorli

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 9. 2018
Urednik Igor Tuta o Goriških pesmih Ljubke Šorli

V Knjigarni Mohorjeve družbe, na Nazorjeva v Ljubljani bodo v sredo 26. septembra ob 11. uri predstavili ŽENSKO MIRU Ljubko ŠORLI. To bo srečanje z duhovno močjo velike primorske ženske, pesnice in učiteljice, ki je ne poznamo dovolj, a si zasluži našo pozornost. Ljubka Šorli je kljub strašnemu nasilju časa v katerem je živela, sprva fašizma in zatem še komunizma, speljala plodno in srčno življenje ter zapustila pesmi, ki so priča te redke veličine. Urednik zbirke Goriških Pesmi je pesničin nečak Igor Tuta. Veliko pesniško zapuščino svoje mame mu zaupala njegova sestrična prof. Lojzka Bratuž.

Urednik Igor Tuta o Goriških pesmih Ljubke Šorli

V Knjigarni Mohorjeve družbe, na Nazorjeva v Ljubljani bodo v sredo 26. septembra ob 11. uri predstavili ŽENSKO MIRU Ljubko ŠORLI. To bo srečanje z duhovno močjo velike primorske ženske, pesnice in učiteljice, ki je ne poznamo dovolj, a si zasluži našo pozornost. Ljubka Šorli je kljub strašnemu nasilju časa v katerem je živela, sprva fašizma in zatem še komunizma, speljala plodno in srčno življenje ter zapustila pesmi, ki so priča te redke veličine. Urednik zbirke Goriških Pesmi je pesničin nečak Igor Tuta. Veliko pesniško zapuščino svoje mame mu zaupala njegova sestrična prof. Lojzka Bratuž.

kulturaigor tutaljubka šorligoriške pesmi

Kulturni utrinki

Urednik Igor Tuta o Goriških pesmih Ljubke Šorli
V Knjigarni Mohorjeve družbe, na Nazorjeva v Ljubljani bodo v sredo 26. septembra ob 11. uri predstavili ŽENSKO MIRU Ljubko ŠORLI. To bo srečanje z duhovno močjo velike primorske ženske, pesnice in učiteljice, ki je ne poznamo dovolj, a si zasluži našo pozornost. Ljubka Šorli je kljub strašnemu nasilju časa v katerem je živela, sprva fašizma in zatem še komunizma, speljala plodno in srčno življenje ter zapustila pesmi, ki so priča te redke veličine. Urednik zbirke Goriških Pesmi je pesničin nečak Igor Tuta. Veliko pesniško zapuščino svoje mame mu zaupala njegova sestrična prof. Lojzka Bratuž.
VEČ ...|24. 9. 2018
Urednik Igor Tuta o Goriških pesmih Ljubke Šorli
V Knjigarni Mohorjeve družbe, na Nazorjeva v Ljubljani bodo v sredo 26. septembra ob 11. uri predstavili ŽENSKO MIRU Ljubko ŠORLI. To bo srečanje z duhovno močjo velike primorske ženske, pesnice in učiteljice, ki je ne poznamo dovolj, a si zasluži našo pozornost. Ljubka Šorli je kljub strašnemu nasilju časa v katerem je živela, sprva fašizma in zatem še komunizma, speljala plodno in srčno življenje ter zapustila pesmi, ki so priča te redke veličine. Urednik zbirke Goriških Pesmi je pesničin nečak Igor Tuta. Veliko pesniško zapuščino svoje mame mu zaupala njegova sestrična prof. Lojzka Bratuž.

Jože Bartolj

kulturaigor tutaljubka šorligoriške pesmi

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|17. 8. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. avgust 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. avgust 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 8. 2025
Višarski dnevi mladih in Vseslovensko srečanje

Na Svetih Višarjah so se na 37. Romanju treh Slovenij zaključili Višarski dnevi mladih. O tem nam je več povedala Jerica Koren. Slišali ste še vabljena govorca letošnjega 21. Vseslovenskega srečanja v državnem zboru – Marjana Kolariča iz Kanade in Mariano Poznič iz Argentine.  

Višarski dnevi mladih in Vseslovensko srečanje

Na Svetih Višarjah so se na 37. Romanju treh Slovenij zaključili Višarski dnevi mladih. O tem nam je več povedala Jerica Koren. Slišali ste še vabljena govorca letošnjega 21. Vseslovenskega srečanja v državnem zboru – Marjana Kolariča iz Kanade in Mariano Poznič iz Argentine.  

Matjaž Merljak

družbarojakimladicerkevkultura

Moja zgodba

VEČ ...|17. 8. 2025
Konferenca za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti - 3

Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem je predlagala, da v letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture 2025, sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. Ob tem so pripravili tudi Konferenco za trajni mir med narodoma na kateri so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Tokrat lahko slišite prispevka Jožeta Dežman o vojnih grobovih in grobiščih ter Gregorja Pobežina o svetosti življenja oziroma svetosti smrti. Objavili pa smo tudi zaključne besede Matica Batiča.

Konferenca za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti - 3

Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem je predlagala, da v letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture 2025, sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. Ob tem so pripravili tudi Konferenco za trajni mir med narodoma na kateri so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Tokrat lahko slišite prispevka Jožeta Dežman o vojnih grobovih in grobiščih ter Gregorja Pobežina o svetosti življenja oziroma svetosti smrti. Objavili pa smo tudi zaključne besede Matica Batiča.

Jože Bartolj

spominpolitikaCivilna iniciativa TBHpokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planotiJože DežmanMatic BatičGregor Pobežin

Globine

VEČ ...|12. 8. 2025
Dialog z ateizmom #7 - refleksija

Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si

Dialog z ateizmom #7 - refleksija

Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si

Blaž Lesnik

duhovnostateizemveradialog

Naš pogled

VEČ ...|12. 8. 2025
Telefoni so nam ukradli otroke

»Statistika poroča, da najstniki v povprečju gledajo v zaslone 8 ur in 36 minut na dan. Telefoni so nam ukradli otroke. Zato jim jaz občasno ukradem telefon! Fizično ga vzamem s seboj v službo.«

Telefoni so nam ukradli otroke

»Statistika poroča, da najstniki v povprečju gledajo v zaslone 8 ur in 36 minut na dan. Telefoni so nam ukradli otroke. Zato jim jaz občasno ukradem telefon! Fizično ga vzamem s seboj v službo.«

Mirjam Judež

komentar

Moja zgodba

VEČ ...|17. 8. 2025
Konferenca za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti - 3

Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem je predlagala, da v letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture 2025, sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. Ob tem so pripravili tudi Konferenco za trajni mir med narodoma na kateri so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Tokrat lahko slišite prispevka Jožeta Dežman o vojnih grobovih in grobiščih ter Gregorja Pobežina o svetosti življenja oziroma svetosti smrti. Objavili pa smo tudi zaključne besede Matica Batiča.

Konferenca za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti - 3

Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem je predlagala, da v letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture 2025, sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. Ob tem so pripravili tudi Konferenco za trajni mir med narodoma na kateri so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Tokrat lahko slišite prispevka Jožeta Dežman o vojnih grobovih in grobiščih ter Gregorja Pobežina o svetosti življenja oziroma svetosti smrti. Objavili pa smo tudi zaključne besede Matica Batiča.

Jože Bartolj

spominpolitikaCivilna iniciativa TBHpokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planotiJože DežmanMatic BatičGregor Pobežin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|17. 8. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|17. 8. 2025
Jože Bertoncelj (1925 – 2016)

Duhovnik, katehet in prvi urednik Mavrice Jože Bertoncelj je bil doma iz Kovorja. Gimnazijo je začel v Kranju in končal v Celovcu. Po maturi 1943 so ga Nemci s sošolci mobilizirali in poslali v Normandijo. Po dveh letnikih elektrotehnike je odšel v bogoslovje. Posvečen je bil leta 1951. Zatem je bil kaplan v Kranju, Črnomlju in v Trnovem. V tem času je občutil trdo roko komunizma z grožnjami, zasliševanji; nastavili so mu celo bombo, a ni eksplodirala. Leta 1961 je prevzel vodenje nove župnije Ljubljana - Koseze in ostal župnik do upokojitve leta 1997. V tem času je zgradil cerkev in župnišče. Na stara leta je pomagal pri ustanovitvi župnije Podutik. Želel je študirati katehetiko na Dunaju, a mu oblasti niso dale potnega lista. Pri Družini je urejal prilogo Malim, leta 1972 je postal urednik Mavrice in bdel nad njo osemnajst let. 

Jože Bertoncelj (1925 – 2016)

Duhovnik, katehet in prvi urednik Mavrice Jože Bertoncelj je bil doma iz Kovorja. Gimnazijo je začel v Kranju in končal v Celovcu. Po maturi 1943 so ga Nemci s sošolci mobilizirali in poslali v Normandijo. Po dveh letnikih elektrotehnike je odšel v bogoslovje. Posvečen je bil leta 1951. Zatem je bil kaplan v Kranju, Črnomlju in v Trnovem. V tem času je občutil trdo roko komunizma z grožnjami, zasliševanji; nastavili so mu celo bombo, a ni eksplodirala. Leta 1961 je prevzel vodenje nove župnije Ljubljana - Koseze in ostal župnik do upokojitve leta 1997. V tem času je zgradil cerkev in župnišče. Na stara leta je pomagal pri ustanovitvi župnije Podutik. Želel je študirati katehetiko na Dunaju, a mu oblasti niso dale potnega lista. Pri Družini je urejal prilogo Malim, leta 1972 je postal urednik Mavrice in bdel nad njo osemnajst let. 

Tone Gorjup

spominkatehetikacerkevMavrica

Pojdite in učite

VEČ ...|17. 8. 2025
Dvajset let akcije Za srce Afrike

Ob dvajsetletnici akcije Za srce Afrike, sta se darovalcem in Slovenski Karitas zahvalili misijonarki sestri Vesna Hiti in Bogdana Kavčič. 

Dvajset let akcije Za srce Afrike

Ob dvajsetletnici akcije Za srce Afrike, sta se darovalcem in Slovenski Karitas zahvalili misijonarki sestri Vesna Hiti in Bogdana Kavčič. 

Jure Sešek

duhovnostmisijonBurundi. s. Vesna Hitis. Bogdana Kavčič