Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 5. 2024
Vabilo na Svetogorske sobotnice

Povabili smo vas na Sveto goro nad Novo Gorico, kjer zdaj že nekaj let potekajo Svetogorske sobotnice. Tokrat bo v nedeljo 19. maja ob 17. h moč prisluhniti gledališkemu recitalu, ki ga je pripravilo Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija iz Celja Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli. Na dogodek, ki ima tudi močno domoljubno noto nas je v imenu nastopajočih gledališčnikov povabil Lovro Tacol.

Vabilo na Svetogorske sobotnice

Povabili smo vas na Sveto goro nad Novo Gorico, kjer zdaj že nekaj let potekajo Svetogorske sobotnice. Tokrat bo v nedeljo 19. maja ob 17. h moč prisluhniti gledališkemu recitalu, ki ga je pripravilo Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija iz Celja Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli. Na dogodek, ki ima tudi močno domoljubno noto nas je v imenu nastopajočih gledališčnikov povabil Lovro Tacol.

kulturaliteraturaLjubka ŠorliLovro TacolPeter SimonitiLjubiteljsko gledališče Petra SimonitijaLojze Bratuž

Kulturni utrinki

Vabilo na Svetogorske sobotnice

Povabili smo vas na Sveto goro nad Novo Gorico, kjer zdaj že nekaj let potekajo Svetogorske sobotnice. Tokrat bo v nedeljo 19. maja ob 17. h moč prisluhniti gledališkemu recitalu, ki ga je pripravilo Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija iz Celja Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli. Na dogodek, ki ima tudi močno domoljubno noto nas je v imenu nastopajočih gledališčnikov povabil Lovro Tacol.

VEČ ...|17. 5. 2024
Vabilo na Svetogorske sobotnice

Povabili smo vas na Sveto goro nad Novo Gorico, kjer zdaj že nekaj let potekajo Svetogorske sobotnice. Tokrat bo v nedeljo 19. maja ob 17. h moč prisluhniti gledališkemu recitalu, ki ga je pripravilo Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija iz Celja Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli. Na dogodek, ki ima tudi močno domoljubno noto nas je v imenu nastopajočih gledališčnikov povabil Lovro Tacol.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaLjubka ŠorliLovro TacolPeter SimonitiLjubiteljsko gledališče Petra SimonitijaLojze Bratuž

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 4. 2023
Recital Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli, interpretira Sonja Mlejnik

Na veliki petek ste lahko slišali recital Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli, ki so ga člani ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija iz Celja pripravili ob 30-letnici njene smrti (30. 4. 1993). Recital podaja igralka Sonja Mlejnik, tudi v spomin na 30-letnico prve izvedbe, ki je bila 19. 3. 1993 pri celjskih kapucinih. Pesnica je sonetni venec stkala iz bolečine, ki jo je občutila ob prerani, mučeniški smrti svojega moža, pa tudi iz trpljenja preganjenega naroda v Slovenskem Primorju, ki je bilo ob koncu I. svetovne vojne krivično priključeno k Italiji. Ljubka in njen mož Lojze sta lik nesebičnega razdajanja za narod in za njegovo kulturno in duhovno rast.

Recital Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli, interpretira Sonja Mlejnik

Na veliki petek ste lahko slišali recital Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli, ki so ga člani ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija iz Celja pripravili ob 30-letnici njene smrti (30. 4. 1993). Recital podaja igralka Sonja Mlejnik, tudi v spomin na 30-letnico prve izvedbe, ki je bila 19. 3. 1993 pri celjskih kapucinih. Pesnica je sonetni venec stkala iz bolečine, ki jo je občutila ob prerani, mučeniški smrti svojega moža, pa tudi iz trpljenja preganjenega naroda v Slovenskem Primorju, ki je bilo ob koncu I. svetovne vojne krivično priključeno k Italiji. Ljubka in njen mož Lojze sta lik nesebičnega razdajanja za narod in za njegovo kulturno in duhovno rast.

kulturaliteraturaLjubka ŠorliSonja MlejnikLjubiteljsko gledališča Petra SimonitijaPeter SimonitiLojze Bratuž

Kulturni utrinki

Recital Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli, interpretira Sonja Mlejnik

Na veliki petek ste lahko slišali recital Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli, ki so ga člani ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija iz Celja pripravili ob 30-letnici njene smrti (30. 4. 1993). Recital podaja igralka Sonja Mlejnik, tudi v spomin na 30-letnico prve izvedbe, ki je bila 19. 3. 1993 pri celjskih kapucinih. Pesnica je sonetni venec stkala iz bolečine, ki jo je občutila ob prerani, mučeniški smrti svojega moža, pa tudi iz trpljenja preganjenega naroda v Slovenskem Primorju, ki je bilo ob koncu I. svetovne vojne krivično priključeno k Italiji. Ljubka in njen mož Lojze sta lik nesebičnega razdajanja za narod in za njegovo kulturno in duhovno rast.

VEČ ...|7. 4. 2023
Recital Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli, interpretira Sonja Mlejnik

Na veliki petek ste lahko slišali recital Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli, ki so ga člani ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija iz Celja pripravili ob 30-letnici njene smrti (30. 4. 1993). Recital podaja igralka Sonja Mlejnik, tudi v spomin na 30-letnico prve izvedbe, ki je bila 19. 3. 1993 pri celjskih kapucinih. Pesnica je sonetni venec stkala iz bolečine, ki jo je občutila ob prerani, mučeniški smrti svojega moža, pa tudi iz trpljenja preganjenega naroda v Slovenskem Primorju, ki je bilo ob koncu I. svetovne vojne krivično priključeno k Italiji. Ljubka in njen mož Lojze sta lik nesebičnega razdajanja za narod in za njegovo kulturno in duhovno rast.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaLjubka ŠorliSonja MlejnikLjubiteljsko gledališča Petra SimonitijaPeter SimonitiLojze Bratuž

Od slike do besede

VEČ ...|26. 4. 2022
Recital poezije Ljubke Šorli

30. aprila je obletnica smrti zamejske pesnice in učiteljice Ljubke Šorli (19. februar 1910, Tolmin, - 30. april 1993). Zato smo v oddaji Od slike do besede predvajali Sonetni venec z naslovom Neizpovedana ljubezen. Pripravili so ga v Ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija iz Celja. Sonetni venec je recitirala Lada Ščurek z glasbo ga je obogatil Peter Napret. 

Recital poezije Ljubke Šorli

30. aprila je obletnica smrti zamejske pesnice in učiteljice Ljubke Šorli (19. februar 1910, Tolmin, - 30. april 1993). Zato smo v oddaji Od slike do besede predvajali Sonetni venec z naslovom Neizpovedana ljubezen. Pripravili so ga v Ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija iz Celja. Sonetni venec je recitirala Lada Ščurek z glasbo ga je obogatil Peter Napret. 

literarni večerLjubka ŠorlipoezijaLjubiteljsko gledališče Petra SimonitijaNeizpovedna ljubezen

Od slike do besede

Recital poezije Ljubke Šorli

30. aprila je obletnica smrti zamejske pesnice in učiteljice Ljubke Šorli (19. februar 1910, Tolmin, - 30. april 1993). Zato smo v oddaji Od slike do besede predvajali Sonetni venec z naslovom Neizpovedana ljubezen. Pripravili so ga v Ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija iz Celja. Sonetni venec je recitirala Lada Ščurek z glasbo ga je obogatil Peter Napret. 

VEČ ...|26. 4. 2022
Recital poezije Ljubke Šorli

30. aprila je obletnica smrti zamejske pesnice in učiteljice Ljubke Šorli (19. februar 1910, Tolmin, - 30. april 1993). Zato smo v oddaji Od slike do besede predvajali Sonetni venec z naslovom Neizpovedana ljubezen. Pripravili so ga v Ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija iz Celja. Sonetni venec je recitirala Lada Ščurek z glasbo ga je obogatil Peter Napret. 

Jože Bartolj

literarni večerLjubka ŠorlipoezijaLjubiteljsko gledališče Petra SimonitijaNeizpovedna ljubezen

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 6. 2020
Igor Tuta o knjigi sonetov Rožni venec Ljubke Šorli

Igor Tuta o knjigi sonetov Rožni venec Ljubke Šorli

Igor TutaLjubka Šorli

Kulturni utrinki

Igor Tuta o knjigi sonetov Rožni venec Ljubke Šorli
VEČ ...|12. 6. 2020
Igor Tuta o knjigi sonetov Rožni venec Ljubke Šorli

Nataša Ličen

Igor TutaLjubka Šorli

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 9. 2018
Urednik Igor Tuta o Goriških pesmih Ljubke Šorli

V Knjigarni Mohorjeve družbe, na Nazorjeva v Ljubljani bodo v sredo 26. septembra ob 11. uri predstavili ŽENSKO MIRU Ljubko ŠORLI. To bo srečanje z duhovno močjo velike primorske ženske, pesnice in učiteljice, ki je ne poznamo dovolj, a si zasluži našo pozornost. Ljubka Šorli je kljub strašnemu nasilju časa v katerem je živela, sprva fašizma in zatem še komunizma, speljala plodno in srčno življenje ter zapustila pesmi, ki so priča te redke veličine. Urednik zbirke Goriških Pesmi je pesničin nečak Igor Tuta. Veliko pesniško zapuščino svoje mame mu zaupala njegova sestrična prof. Lojzka Bratuž.

Urednik Igor Tuta o Goriških pesmih Ljubke Šorli

V Knjigarni Mohorjeve družbe, na Nazorjeva v Ljubljani bodo v sredo 26. septembra ob 11. uri predstavili ŽENSKO MIRU Ljubko ŠORLI. To bo srečanje z duhovno močjo velike primorske ženske, pesnice in učiteljice, ki je ne poznamo dovolj, a si zasluži našo pozornost. Ljubka Šorli je kljub strašnemu nasilju časa v katerem je živela, sprva fašizma in zatem še komunizma, speljala plodno in srčno življenje ter zapustila pesmi, ki so priča te redke veličine. Urednik zbirke Goriških Pesmi je pesničin nečak Igor Tuta. Veliko pesniško zapuščino svoje mame mu zaupala njegova sestrična prof. Lojzka Bratuž.

kulturaigor tutaljubka šorligoriške pesmi

Kulturni utrinki

Urednik Igor Tuta o Goriških pesmih Ljubke Šorli
V Knjigarni Mohorjeve družbe, na Nazorjeva v Ljubljani bodo v sredo 26. septembra ob 11. uri predstavili ŽENSKO MIRU Ljubko ŠORLI. To bo srečanje z duhovno močjo velike primorske ženske, pesnice in učiteljice, ki je ne poznamo dovolj, a si zasluži našo pozornost. Ljubka Šorli je kljub strašnemu nasilju časa v katerem je živela, sprva fašizma in zatem še komunizma, speljala plodno in srčno življenje ter zapustila pesmi, ki so priča te redke veličine. Urednik zbirke Goriških Pesmi je pesničin nečak Igor Tuta. Veliko pesniško zapuščino svoje mame mu zaupala njegova sestrična prof. Lojzka Bratuž.
VEČ ...|24. 9. 2018
Urednik Igor Tuta o Goriških pesmih Ljubke Šorli
V Knjigarni Mohorjeve družbe, na Nazorjeva v Ljubljani bodo v sredo 26. septembra ob 11. uri predstavili ŽENSKO MIRU Ljubko ŠORLI. To bo srečanje z duhovno močjo velike primorske ženske, pesnice in učiteljice, ki je ne poznamo dovolj, a si zasluži našo pozornost. Ljubka Šorli je kljub strašnemu nasilju časa v katerem je živela, sprva fašizma in zatem še komunizma, speljala plodno in srčno življenje ter zapustila pesmi, ki so priča te redke veličine. Urednik zbirke Goriških Pesmi je pesničin nečak Igor Tuta. Veliko pesniško zapuščino svoje mame mu zaupala njegova sestrična prof. Lojzka Bratuž.

Jože Bartolj

kulturaigor tutaljubka šorligoriške pesmi

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 4. 2025
10 let Kluba zamejskih študentov

Ste Slovenci po srcu in po jeziku, ste državljani druge države ali dveh držav, ste Ljubljančani, zamejci, Evropejci. Če svet izključuje in deli, če svet zahteva od vas, da se skrčite v neke namišljene meje, se uprite. Ne dovolite, da vas sploščijo. Ni treba, da ste ali - ali. Bodite in - in. Tako je zamejskim študentom položila na srce državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki se je udeležila osrednje slovesnosti ob 10-letnici njihovega kluba v Ljubljani. Ta združuje mlade rojake iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki študirajo na univerzah v prestolnici. Zbrane je nagovorila tudi trenutna predsednica Kluba Tina Hussu, o začetkih je govorila prva predsednica Tina Malalan, pozdravila je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanović, ki v svojih prostorih že vse od ustanovitve gosti sedež kluba. Zamejski študentje so se sicer v Ljubljani z vmesnimi premori zbirali in organizirali že od študijskega leta 1948/49. Po večletnem premoru so se pred desetletjem znova formalno organizirali in ustanovili svoj klub. V njem je več kot sto članov. 

10 let Kluba zamejskih študentov

Ste Slovenci po srcu in po jeziku, ste državljani druge države ali dveh držav, ste Ljubljančani, zamejci, Evropejci. Če svet izključuje in deli, če svet zahteva od vas, da se skrčite v neke namišljene meje, se uprite. Ne dovolite, da vas sploščijo. Ni treba, da ste ali - ali. Bodite in - in. Tako je zamejskim študentom položila na srce državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki se je udeležila osrednje slovesnosti ob 10-letnici njihovega kluba v Ljubljani. Ta združuje mlade rojake iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki študirajo na univerzah v prestolnici. Zbrane je nagovorila tudi trenutna predsednica Kluba Tina Hussu, o začetkih je govorila prva predsednica Tina Malalan, pozdravila je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanović, ki v svojih prostorih že vse od ustanovitve gosti sedež kluba. Zamejski študentje so se sicer v Ljubljani z vmesnimi premori zbirali in organizirali že od študijskega leta 1948/49. Po večletnem premoru so se pred desetletjem znova formalno organizirali in ustanovili svoj klub. V njem je več kot sto članov. 

Matjaž Merljak

družbarojakimladi

Globine

VEČ ...|11. 3. 2025
Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Kmetijska oddaja

VEČ ...|30. 3. 2025
Dve pozitivni zgodbi žensk, ki sta ponosni na svoj stan in aktualna kmetijska problematika

Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.⁠⁠

Dve pozitivni zgodbi žensk, ki sta ponosni na svoj stan in aktualna kmetijska problematika

Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.⁠⁠

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Naš gost

VEČ ...|29. 3. 2025
Paralimpijec Dejan Fabčič

Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.

Paralimpijec Dejan Fabčič

Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.

Jure Sešek

spominživljenjeDejan Fabčičparalimpijskizbor Ipavska

Moja zgodba

VEČ ...|30. 3. 2025
Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Jože Bartolj

spominpolitikaAndrej KarlinŽeljko Oset

Moja generacija

VEČ ...|3. 4. 2025
Profesor slovenščine na ŠKG Andrej Bartol in maturantka ŠKG Maša Vintar

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Profesor slovenščine na ŠKG Andrej Bartol in maturantka ŠKG Maša Vintar

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan Bunič, Jure Sešek, Jakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Rožni venec

VEČ ...|3. 4. 2025
Žalostni del dne 3. 4.

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del dne 3. 4.

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

Radijski misijon 2025

VEČ ...|3. 4. 2025
Naročite se na podkast 20. Radijskega misijona

Tudi letos vam bodo vse misijonske vsebine na voljo v našem avdio arhivu ter dostopne tudi v obiki podkasta. Vabimo vas, da se na podkast naročite, da nobene od vsebin ne boste spregledali. Več informacij najdete na tej povezavi!

Naročite se na podkast 20. Radijskega misijona

Tudi letos vam bodo vse misijonske vsebine na voljo v našem avdio arhivu ter dostopne tudi v obiki podkasta. Vabimo vas, da se na podkast naročite, da nobene od vsebin ne boste spregledali. Več informacij najdete na tej povezavi!

Radio Ognjišče

duhovnostodnosimisijon2025podkast

Otok

VEČ ...|2. 4. 2025
Goreče telo

Post se je prevesil v drugo polovico. Zdaj se je treba pripraviti na vzpon proti Kalvariji. V poeziji je bila z nami pesnica Lili Novy in pesmi iz njene zbirke Goreče telo.

Goreče telo

Post se je prevesil v drugo polovico. Zdaj se je treba pripraviti na vzpon proti Kalvariji. V poeziji je bila z nami pesnica Lili Novy in pesmi iz njene zbirke Goreče telo.

Gregor Čušin

glasbapoezija