Komentar Domovina.je
Avtor se osredotoča na zapuščino papeža Frančiška, ki je bil 12 let na čelu Katoliške cerkve in je sprejemal odločitve, ki so bile v koraku s časom. Poudarja njegov pragmatičen pristop k verskim vprašanjem in njegovo diplomatsko spretnost. Hkrati ostro kritizira ravnanje slovenskega političnega vrha ob papeževi smrti, posebej premierja Goloba in njegove partnerke, ki naj bi dogodek izkoristila za politični populizem in osebne koristi. Pertinač zaključi z vprašanjem o vlogi Katoliške cerkve v slovenskem družbenem prostoru in pozivom k večji angažiranosti.
Komentar Domovina.je
Avtor se osredotoča na zapuščino papeža Frančiška, ki je bil 12 let na čelu Katoliške cerkve in je sprejemal odločitve, ki so bile v koraku s časom. Poudarja njegov pragmatičen pristop k verskim vprašanjem in njegovo diplomatsko spretnost. Hkrati ostro kritizira ravnanje slovenskega političnega vrha ob papeževi smrti, posebej premierja Goloba in njegove partnerke, ki naj bi dogodek izkoristila za politični populizem in osebne koristi. Pertinač zaključi z vprašanjem o vlogi Katoliške cerkve v slovenskem družbenem prostoru in pozivom k večji angažiranosti.
Informativni prispevki
Za murskosoboškega škofa Petra Štumpfa letošnji advent ne bo le čas priprave na praznik Gospodovega rojstva, ampak tudi čas priprave na prevzem nove službe. Papež Frančišek ga je namreč imenoval za prihodnjega koprskega ordinarija. Umeščen bo 1. februarja. Na kaj je pomislil, ko je izvedel, da ga sveti oče pošilja na drugi konec Slovenije? Kakšno je njegovo sporočilo vernikom in duhovnikom obeh škofij, ki ta mu bili zaupani? Kaj doživlja kot posebno znamenje iz nebes? Na vsa ta vprašanja je odgovoril v pogovoru za Radio Ognjišče.
Informativni prispevki
Za murskosoboškega škofa Petra Štumpfa letošnji advent ne bo le čas priprave na praznik Gospodovega rojstva, ampak tudi čas priprave na prevzem nove službe. Papež Frančišek ga je namreč imenoval za prihodnjega koprskega ordinarija. Umeščen bo 1. februarja. Na kaj je pomislil, ko je izvedel, da ga sveti oče pošilja na drugi konec Slovenije? Kakšno je njegovo sporočilo vernikom in duhovnikom obeh škofij, ki ta mu bili zaupani? Kaj doživlja kot posebno znamenje iz nebes? Na vsa ta vprašanja je odgovoril v pogovoru za Radio Ognjišče.
Pogovor o
V Katoliški cerkvi 24. januarja obhajamo god sv. Frančiška Saleškega, škofa, cerkvenega učitelja in zavetnika katoliških novinarjev. V oddaji Pogovor o smo govorili o vlogi medijev v sodobni družbi in odzivih medijev na vse bolj pereče dogajanje v Evropi in svetu. Razpravljali so o vplivu medijske sfere na javno politično in družbeno življenje v Sloveniji in širše po svetu, ter o tem, kako vzgojiti novinarskega poročevalca, ki ob občutljivih temah, ostaja zavezan resnici in objektivnosti. Novinarji so opisani kot sedma sila, ki se trudijo gledati pod prste oblastem in so tako znanilci demokratičnosti države. Vendar je novinarstvo tudi nemalokrat nevaren poklic, celo v državah Evropske unije. V letu 2023 je bilo po svetu ubitih 94 novinarjev, skoraj tri četrtine med njimi v Gazi. Omenili so tudi atentat na Jana Kuciaka in Daphne Anne Caruane Galizie, dva novinarja, ki sta zaradi svojega dela v novinarstvu plačala z življenjem. O novinarski klimi, neodvisnosti in profesionalizmu so govorili z analitiki in stanovskimi kolegi. Vabljeni k poslušanju.
Pogovor o
V Katoliški cerkvi 24. januarja obhajamo god sv. Frančiška Saleškega, škofa, cerkvenega učitelja in zavetnika katoliških novinarjev. V oddaji Pogovor o smo govorili o vlogi medijev v sodobni družbi in odzivih medijev na vse bolj pereče dogajanje v Evropi in svetu. Razpravljali so o vplivu medijske sfere na javno politično in družbeno življenje v Sloveniji in širše po svetu, ter o tem, kako vzgojiti novinarskega poročevalca, ki ob občutljivih temah, ostaja zavezan resnici in objektivnosti. Novinarji so opisani kot sedma sila, ki se trudijo gledati pod prste oblastem in so tako znanilci demokratičnosti države. Vendar je novinarstvo tudi nemalokrat nevaren poklic, celo v državah Evropske unije. V letu 2023 je bilo po svetu ubitih 94 novinarjev, skoraj tri četrtine med njimi v Gazi. Omenili so tudi atentat na Jana Kuciaka in Daphne Anne Caruane Galizie, dva novinarja, ki sta zaradi svojega dela v novinarstvu plačala z življenjem. O novinarski klimi, neodvisnosti in profesionalizmu so govorili z analitiki in stanovskimi kolegi. Vabljeni k poslušanju.
Življenje išče pot
Zaradi vojne v Ukrajini smo postali pozornejši na razlike med pravoslavnimi kristjani in grkokatoličani, ki v Ukrajini živijo že dolgo časa, poznamo jih tudi v Sloveniji. Ukrajinec in župnik Ivan Skalivsky, posvečen je bil lansko leto, ki oskrbuje grkokatoliške vernike v Metliki, je danes naš gost.
Življenje išče pot
Zaradi vojne v Ukrajini smo postali pozornejši na razlike med pravoslavnimi kristjani in grkokatoličani, ki v Ukrajini živijo že dolgo časa, poznamo jih tudi v Sloveniji. Ukrajinec in župnik Ivan Skalivsky, posvečen je bil lansko leto, ki oskrbuje grkokatoliške vernike v Metliki, je danes naš gost.
Naš gost
Naš gost je bil mladi zdravnik imunolog Federico Potočnik, ki je z nami delil misli o življenju v Argentini in Sloveniji, o zdravniškem poklicu ter o pogledu na politično stvarnost v domovini.
Duhovna misel
Trije fantiči, doma iz okolice mesta Cremone v Italiji, Salvatore, Julijan in Anton, ki so živeli okrog leta 1600, so se skupaj igrali ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo že tretjič govorili ob dokumentarnem filmu Dva brata, dve sestri, ki nadaljuje svojo pot po Sloveniji in ga bo v ponedeljek 2. junija moč videti v ljubljanski Kinoteki. Film sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske, ki je bila lastnik več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta. Posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Tokrat so bili gostje protagonistka filma dr. Monika Žagar, režiser Miha Čelar, ustanoviteljica pobude Vseposvojitev Romana Bider.
Za življenje
Dr. Lucija Hrovat je doktorica znanosti iz zakonske in družinske terapije ter vzgojiteljica predšolskih otrok. Pogovarjali smo se o podpori otrok in mladih ob sklepu šolskega leta, zaključevanju ocen, kako jim biti v oporo, kako blažiti prevelike pritiske in ohranjati ravnovesje ob pretiranih pričakovanjih družbe, sovrstnikov, šolskega sistema, staršev, ... zakaj mladi izgubljajo smisel in si nekateri posamezniki strežejo po življenju?, pa tudi, kakšen naj bo odziv odraslih ob izbruhih mladih in ob njihovih duševnih izzivih?
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji je bil tokrat naš gost dr. Žiga Turk, profesor in kritični opazovalec družbenega dogajanja. Ob obletnici vlade Roberta Goloba smo veliko poslušali o različnih uspehih, kaj ob tem meni sam, kako vidi delo opozicije, interpelacije, ki kar dežujejo, pa tudi položaj v svetu.
Pevci zapojte, godci zagodte
11. maja je v Stolpu Škrlôvec v Kranju potekala revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Na njej so se zbrali pevci in godci, ki delujejo pod okriljem JSKD, Območne izpostave Kranj. Odlomke z letošnje prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.
Prijatelji Radia Ognjišče
Od 14. do 18. junija 2025 so se štirje avtobusi romarjev v organizaciji agencije Aritours podali v Francijo. Obiskali smo sedem močnih svetnikov in svetnic v krajih Annecy, Ars, Paray le Monial, Nevers in Pariz. Za marsikoga je bil zelo bogat tudi vstop v prenovljeno katedralo Notre Dame.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Furlanija-Julijska krajina bo spet dobila pokrajine. Zeleno luč ustavnemu zakonu je prižgal senat v Rimu. Predlog je nastal na pobudo deželnega sveta, poslanska zbornica ga je odobrila 23. oktobra lani. Zakon mora sicer skozi še eno branje tako v poslanski zbornici kot v senatu, kar bo predvidoma jeseni ali najkasneje pozimi. V stranki naše manjšine Slovenski skupnosti so potezo senata označili za pozitivno za slovensko manjšino v Italiji, kritični pa so do slovenske senatorke Tatjane Rojc iz vrst Demokratske stranke, ki je glasovala proti zakonu. V Furlaniji-Julijski krajini bodo predvidoma znova dobili štiri pokrajine, ki jih je leta 2016 ukinila tedanja deželna vlada Debore Serracchiani: goriško, pordenonsko, tržaško in videmsko. Predvsem ukinitev tržaške in goriške pokrajine je pomenila hud udarec soudeležbi Slovencev pri upravljanju svojega naselitvenega prostora.