Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 1. 2023
Željko Oset in Jože Dežman o Združitvi muzejev osamosvojitve in novejše zgodovine

Željko Oset in Jože Dežman o Združitvi muzejev osamosvojitve in novejše zgodovine

kulturaJože DežmanŽeljko Osetmuzej osamosvojitvemuzej

Kulturni utrinki

Željko Oset in Jože Dežman o Združitvi muzejev osamosvojitve in novejše zgodovine
VEČ ...|20. 1. 2023
Željko Oset in Jože Dežman o Združitvi muzejev osamosvojitve in novejše zgodovine

Jože Bartolj

kulturaJože DežmanŽeljko Osetmuzej osamosvojitvemuzej

Komentar Časnik.si

VEČ ...|12. 10. 2022
Dežman zaradi pokopa žrtev revolucije spet pisal Jankoviću

Tokrat smo prebrali zapis dr. Jožeta Dežmana. Na portalu Časnik.si se je vprašal: Svoboda za Zorana Jankovića ali za Milana Brgleza? Nenavadno je, da gibanje Svoboda podpira dva kandidata za pomembna položaja, ki imata nasprotujoči si stališči do pravice vseh mrtvih do groba in spomina. Zoran Janković kot favorit Svobode za župana MO Ljubljana to pravico vsem v titoizmu tabuiranim žrtvam zanika, Milan Brglez pa je kot predsednik DZ poudaril: »Nam, danes živečim državljankam in državljanom Slovenije, ni treba žrtvovati ničesar, da bi smeli pokopati svoje mrtve. To moramo storiti čimprej, saj bomo le tako vsaj simbolično zaključili to temno poglavje naše zgodovine.«

Več na www.casnik.si

Dežman zaradi pokopa žrtev revolucije spet pisal Jankoviću

Tokrat smo prebrali zapis dr. Jožeta Dežmana. Na portalu Časnik.si se je vprašal: Svoboda za Zorana Jankovića ali za Milana Brgleza? Nenavadno je, da gibanje Svoboda podpira dva kandidata za pomembna položaja, ki imata nasprotujoči si stališči do pravice vseh mrtvih do groba in spomina. Zoran Janković kot favorit Svobode za župana MO Ljubljana to pravico vsem v titoizmu tabuiranim žrtvam zanika, Milan Brglez pa je kot predsednik DZ poudaril: »Nam, danes živečim državljankam in državljanom Slovenije, ni treba žrtvovati ničesar, da bi smeli pokopati svoje mrtve. To moramo storiti čimprej, saj bomo le tako vsaj simbolično zaključili to temno poglavje naše zgodovine.«

Več na www.casnik.si

infočasnikkomentarzoran janković. jože dežmanpobojiinfo

Komentar Časnik.si

Dežman zaradi pokopa žrtev revolucije spet pisal Jankoviću

Tokrat smo prebrali zapis dr. Jožeta Dežmana. Na portalu Časnik.si se je vprašal: Svoboda za Zorana Jankovića ali za Milana Brgleza? Nenavadno je, da gibanje Svoboda podpira dva kandidata za pomembna položaja, ki imata nasprotujoči si stališči do pravice vseh mrtvih do groba in spomina. Zoran Janković kot favorit Svobode za župana MO Ljubljana to pravico vsem v titoizmu tabuiranim žrtvam zanika, Milan Brglez pa je kot predsednik DZ poudaril: »Nam, danes živečim državljankam in državljanom Slovenije, ni treba žrtvovati ničesar, da bi smeli pokopati svoje mrtve. To moramo storiti čimprej, saj bomo le tako vsaj simbolično zaključili to temno poglavje naše zgodovine.«

Več na www.casnik.si

VEČ ...|12. 10. 2022
Dežman zaradi pokopa žrtev revolucije spet pisal Jankoviću

Tokrat smo prebrali zapis dr. Jožeta Dežmana. Na portalu Časnik.si se je vprašal: Svoboda za Zorana Jankovića ali za Milana Brgleza? Nenavadno je, da gibanje Svoboda podpira dva kandidata za pomembna položaja, ki imata nasprotujoči si stališči do pravice vseh mrtvih do groba in spomina. Zoran Janković kot favorit Svobode za župana MO Ljubljana to pravico vsem v titoizmu tabuiranim žrtvam zanika, Milan Brglez pa je kot predsednik DZ poudaril: »Nam, danes živečim državljankam in državljanom Slovenije, ni treba žrtvovati ničesar, da bi smeli pokopati svoje mrtve. To moramo storiti čimprej, saj bomo le tako vsaj simbolično zaključili to temno poglavje naše zgodovine.«

Več na www.casnik.si

Jože Dežman

infočasnikkomentarzoran janković. jože dežmanpobojiinfo

Moja zgodba

VEČ ...|28. 8. 2022
Iz brezna pod Macesnovo gorico poteka izkop posmrtnih ostankov pobitih domobrancev

Že od meseca maja potekajo izkopavanja posmrtnih ostankov pobitih domobrancev iz brezna pod Macesnovo gorico. To se zdaj kaže kot največje morišče po vojni pobitih neoboroženih slovenskih domobrancev. O tem kako poteka izkop in ob zapisanih pričevanjih preživelih, je bil v oddaji Moja zgodba z nami predsednik Komisije vlade RS za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman.

Iz brezna pod Macesnovo gorico poteka izkop posmrtnih ostankov pobitih domobrancev

Že od meseca maja potekajo izkopavanja posmrtnih ostankov pobitih domobrancev iz brezna pod Macesnovo gorico. To se zdaj kaže kot največje morišče po vojni pobitih neoboroženih slovenskih domobrancev. O tem kako poteka izkop in ob zapisanih pričevanjih preživelih, je bil v oddaji Moja zgodba z nami predsednik Komisije vlade RS za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman.

spominpolitikabrezno Pod Macesnovo GoricoJože Dežman

Moja zgodba

Iz brezna pod Macesnovo gorico poteka izkop posmrtnih ostankov pobitih domobrancev

Že od meseca maja potekajo izkopavanja posmrtnih ostankov pobitih domobrancev iz brezna pod Macesnovo gorico. To se zdaj kaže kot največje morišče po vojni pobitih neoboroženih slovenskih domobrancev. O tem kako poteka izkop in ob zapisanih pričevanjih preživelih, je bil v oddaji Moja zgodba z nami predsednik Komisije vlade RS za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman.

VEČ ...|28. 8. 2022
Iz brezna pod Macesnovo gorico poteka izkop posmrtnih ostankov pobitih domobrancev

Že od meseca maja potekajo izkopavanja posmrtnih ostankov pobitih domobrancev iz brezna pod Macesnovo gorico. To se zdaj kaže kot največje morišče po vojni pobitih neoboroženih slovenskih domobrancev. O tem kako poteka izkop in ob zapisanih pričevanjih preživelih, je bil v oddaji Moja zgodba z nami predsednik Komisije vlade RS za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman.

Jože Bartolj

spominpolitikabrezno Pod Macesnovo GoricoJože Dežman

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 4. 2022
Predstavitev knjige Pot v samoslovenstvo dr. Staneta Grande

Predstavitev knjige Pot v samoslovenstvo dr. Staneta Grande

kulturaStane GrandaknjigaPot v samoslovenstvoJože DežmanJanez Šumrada

Kulturni utrinki

Predstavitev knjige Pot v samoslovenstvo dr. Staneta Grande
VEČ ...|13. 4. 2022
Predstavitev knjige Pot v samoslovenstvo dr. Staneta Grande

Jože Bartolj

kulturaStane GrandaknjigaPot v samoslovenstvoJože DežmanJanez Šumrada

Moja zgodba

VEČ ...|13. 3. 2022
Akademik Marko Snoj o slovarju jezika Janeza Svetokriškega in Pohlinovem slovarju

Tokratna je bila Moja zgodba jezikoslovno obarvana. Oddajo, v kateri je bil gost akademik dr. Marko Snoj, smo posvetili minuli 30 letnici samostojnosti. Govorili smo o pomenu jezika v našem nacionalnem prostoru s pogledom na najstarejše ohranjeno besedilo Brižinskih spomenikov in zatem pridig Janeza Svetokriškega in slovarja Marka Pohlina. Slovenci se jezikovne arheologije, ki jo odkrivajo stara bededila premalo zavedamo.

Akademik Marko Snoj o slovarju jezika Janeza Svetokriškega in Pohlinovem slovarju

Tokratna je bila Moja zgodba jezikoslovno obarvana. Oddajo, v kateri je bil gost akademik dr. Marko Snoj, smo posvetili minuli 30 letnici samostojnosti. Govorili smo o pomenu jezika v našem nacionalnem prostoru s pogledom na najstarejše ohranjeno besedilo Brižinskih spomenikov in zatem pridig Janeza Svetokriškega in slovarja Marka Pohlina. Slovenci se jezikovne arheologije, ki jo odkrivajo stara bededila premalo zavedamo.

spominjezikoslovjeMarko SnojJanez SvetokriškiMarko PohlinJože Dežman

Moja zgodba

Akademik Marko Snoj o slovarju jezika Janeza Svetokriškega in Pohlinovem slovarju

Tokratna je bila Moja zgodba jezikoslovno obarvana. Oddajo, v kateri je bil gost akademik dr. Marko Snoj, smo posvetili minuli 30 letnici samostojnosti. Govorili smo o pomenu jezika v našem nacionalnem prostoru s pogledom na najstarejše ohranjeno besedilo Brižinskih spomenikov in zatem pridig Janeza Svetokriškega in slovarja Marka Pohlina. Slovenci se jezikovne arheologije, ki jo odkrivajo stara bededila premalo zavedamo.

VEČ ...|13. 3. 2022
Akademik Marko Snoj o slovarju jezika Janeza Svetokriškega in Pohlinovem slovarju

Tokratna je bila Moja zgodba jezikoslovno obarvana. Oddajo, v kateri je bil gost akademik dr. Marko Snoj, smo posvetili minuli 30 letnici samostojnosti. Govorili smo o pomenu jezika v našem nacionalnem prostoru s pogledom na najstarejše ohranjeno besedilo Brižinskih spomenikov in zatem pridig Janeza Svetokriškega in slovarja Marka Pohlina. Slovenci se jezikovne arheologije, ki jo odkrivajo stara bededila premalo zavedamo.

Jože Bartolj

spominjezikoslovjeMarko SnojJanez SvetokriškiMarko PohlinJože Dežman

Moja zgodba

VEČ ...|9. 1. 2022
25. letnica zakona o popravi krivic - okrogla miza 1. del

Tokrat smo predvajali posnetek okrogle mize ob 25. obletnici sprejetja Zakona o popravi krivic, ki je v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Muzeja novejše zgodovine Slovenije potekala 18. oktobra 2021. Spregovorila sta dr. Milko Mikola, prvi vodja Sektorja za popravo krivic in pa dr. Jože Dežman, dolgoletni član Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic.

25. letnica zakona o popravi krivic - okrogla miza 1. del

Tokrat smo predvajali posnetek okrogle mize ob 25. obletnici sprejetja Zakona o popravi krivic, ki je v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Muzeja novejše zgodovine Slovenije potekala 18. oktobra 2021. Spregovorila sta dr. Milko Mikola, prvi vodja Sektorja za popravo krivic in pa dr. Jože Dežman, dolgoletni član Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic.

spominpolitikazakon o popravi krivicMilko MikolaJože Dežman

Moja zgodba

25. letnica zakona o popravi krivic - okrogla miza 1. del

Tokrat smo predvajali posnetek okrogle mize ob 25. obletnici sprejetja Zakona o popravi krivic, ki je v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Muzeja novejše zgodovine Slovenije potekala 18. oktobra 2021. Spregovorila sta dr. Milko Mikola, prvi vodja Sektorja za popravo krivic in pa dr. Jože Dežman, dolgoletni član Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic.

VEČ ...|9. 1. 2022
25. letnica zakona o popravi krivic - okrogla miza 1. del

Tokrat smo predvajali posnetek okrogle mize ob 25. obletnici sprejetja Zakona o popravi krivic, ki je v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Muzeja novejše zgodovine Slovenije potekala 18. oktobra 2021. Spregovorila sta dr. Milko Mikola, prvi vodja Sektorja za popravo krivic in pa dr. Jože Dežman, dolgoletni član Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic.

Jože Bartolj

spominpolitikazakon o popravi krivicMilko MikolaJože Dežman

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 9. 2021
Revija SLO ob 30 letnici Slovenije - Celjska Mohorjeva 170 let

Revija SLO ob 30 letnici Slovenije - Celjska Mohorjeva 170 let

kulturaliteraturaRevija SLOJože DežmanIrena Ribič

Kulturni utrinki

Revija SLO ob 30 letnici Slovenije - Celjska Mohorjeva 170 let
VEČ ...|24. 9. 2021
Revija SLO ob 30 letnici Slovenije - Celjska Mohorjeva 170 let

Jože Bartolj

kulturaliteraturaRevija SLOJože DežmanIrena Ribič

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 6. 2021
Dr. Jože Dežman o novi razstavi v Muzeju novejše zgodovine Slovenije

Dr. Jože Dežman o novi razstavi v Muzeju novejše zgodovine Slovenije

kulturarazstavaJože Dežman

Kulturni utrinki

Dr. Jože Dežman o novi razstavi v Muzeju novejše zgodovine Slovenije
VEČ ...|8. 6. 2021
Dr. Jože Dežman o novi razstavi v Muzeju novejše zgodovine Slovenije

Jože Bartolj

kulturarazstavaJože Dežman

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|4. 2. 2023
Naš gost Prešernov nagrajenec Herman Gvardjančič

Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …

Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.

Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost … 

Naš gost Prešernov nagrajenec Herman Gvardjančič

Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …

Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.

Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost … 

Radio Ognjišče

spominživljenjeHerman Gvardjančič

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|28. 9. 2022
Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Marjan Bunič

mladistariglasbakulturazabava

Globine

VEČ ...|10. 1. 2023
Teologija papeža Benedikta XVI.

V Globinah smo odprli vrata teologiji pokojnega papeža Benedikta XVI. Dotaknili smo se tudi vprašanja tradicije in modernejših tokov znotraj Cerkve, saj naj bi bil prav zaslužni papež najbolj blizu vernikom, ki zagovarjajo latinsko liturgijo. Kako živi so ti tokovi znotraj Cerkve po svetu? Naš gost je bil vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji Karel Bolčina.

Teologija papeža Benedikta XVI.

V Globinah smo odprli vrata teologiji pokojnega papeža Benedikta XVI. Dotaknili smo se tudi vprašanja tradicije in modernejših tokov znotraj Cerkve, saj naj bi bil prav zaslužni papež najbolj blizu vernikom, ki zagovarjajo latinsko liturgijo. Kako živi so ti tokovi znotraj Cerkve po svetu? Naš gost je bil vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji Karel Bolčina.

Blaž Lesnik

duhovnostpapežCerkevpogovor2. vatikanski koncilpapež Benedikt XVI.papež Frančišek

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|6. 2. 2023
Angel sieste

Včasih te nisem poznal, z leti pa se vse večkrat oglasiš. Rad te sprejmem na obisk, če le …

Angel sieste

Včasih te nisem poznal, z leti pa se vse večkrat oglasiš. Rad te sprejmem na obisk, če le …

Gregor Čušin

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|5. 2. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - uvodna oddaja o stanju v Lavantinski škofiji (Aleš Maver)

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost zgodovinar, klasični filolog, teolog, publicist in profesor dr. Aleš Maver, eden od zgodovinarjev, ki proučujejo življenja slovenskih mučencev žrtev totalitarizmov XX. stoletja. Prisluhnili ste lahko splošnemu prikazu razmer v Laventinski škofiji, ki so se močno razlikovale od tistih v Ljubljanski pokrajini. Prav tako ste lahko slišali nekaj več o škofu Ivanu Jožefu Tomažiču, ki je vodil maribrsko škofijo med drugo svetovno vojno.

Slovenski mučenci XX. stoletja - uvodna oddaja o stanju v Lavantinski škofiji (Aleš Maver)

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost zgodovinar, klasični filolog, teolog, publicist in profesor dr. Aleš Maver, eden od zgodovinarjev, ki proučujejo življenja slovenskih mučencev žrtev totalitarizmov XX. stoletja. Prisluhnili ste lahko splošnemu prikazu razmer v Laventinski škofiji, ki so se močno razlikovale od tistih v Ljubljanski pokrajini. Prav tako ste lahko slišali nekaj več o škofu Ivanu Jožefu Tomažiču, ki je vodil maribrsko škofijo med drugo svetovno vojno.

Jože Bartolj

spominpolitikaAleš Maverslovenski mučenci XX stoletja

Program zadnjega tedna

VEČ ...|7. 2. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. februar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. februar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 2. 2023
Vabilo na odprtje razstave Umetniki za karitas v galeriji Družina (8.2.)

Spominjamo se

VEČ ...|7. 2. 2023
Spominjamo se dne 7. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 7. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 2. 2023
Društvo Bazilika, ki izboljšuje priokus kulture

Kulturno turistično društvo Bazilika je recept za dopust, zabavo in dogodke, so zapisali na svoji spletni strani. Odkrivajo podeželje, vinogradniško, tradicijo v zidanicah, zdravilne vode v termah. Organizirajo dogodke s poudarkom na glasbi, kulinariki in tradiciji. Rok Hvala je predstavil ozadje njihovih dejavnosti.  
 

Društvo Bazilika, ki izboljšuje priokus kulture

Kulturno turistično društvo Bazilika je recept za dopust, zabavo in dogodke, so zapisali na svoji spletni strani. Odkrivajo podeželje, vinogradniško, tradicijo v zidanicah, zdravilne vode v termah. Organizirajo dogodke s poudarkom na glasbi, kulinariki in tradiciji. Rok Hvala je predstavil ozadje njihovih dejavnosti.  
 

Nataša Ličen

kulturatradicijaizročilodediščina

Svetovalnica

VEČ ...|7. 2. 2023
Svetovalnica

Svetovalnica

Radio Ognjišče