Za življenje

VEČ ...|11. 7. 2020
Marko Juhant v odgovorih na vprašanja poslušalcev o vzgoji

Specialni pedagog Marko Juhant, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Predstavili smo tudi njegovo zadnjo knjigo Varuh dolžnosti staršev. Otrok se v šoli izobražuje za čas, ki šele prihaja. Kaj pa vzgoja? Za kateri čas pa ga vzgajamo? Tudi o tem v oddaji. ► DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Za življenje

Marko Juhant v odgovorih na vprašanja poslušalcev o vzgoji
Specialni pedagog Marko Juhant, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Predstavili smo tudi njegovo zadnjo knjigo Varuh dolžnosti staršev. Otrok se v šoli izobražuje za čas, ki šele prihaja. Kaj pa vzgoja? Za kateri čas pa ga vzgajamo? Tudi o tem v oddaji. ► DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)
VEČ ...|11. 7. 2020

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|9. 7. 2020
Ustvrajalci slovenskega respiratorja z znakom Inženirska iskra

Prof. dr. Marko Topič, univ. dipl. inž. el. z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, je predstavil pomen sodelovanja različnih strok, tudi pri izdelavi Slovenskega respiratorja, za katerega so sodelujoči prejeli naziv Inženirska iskra.

Ustvrajalci slovenskega respiratorja z znakom Inženirska iskra

Prof. dr. Marko Topič, univ. dipl. inž. el. z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, je predstavil pomen sodelovanja različnih strok, tudi pri izdelavi Slovenskega respiratorja, za katerega so sodelujoči prejeli naziv Inženirska iskra.

družbaizobraževanjeposlovnostinovativnostmladizdravstvo

Ni meje za dobre ideje

Ustvrajalci slovenskega respiratorja z znakom Inženirska iskra
Prof. dr. Marko Topič, univ. dipl. inž. el. z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, je predstavil pomen sodelovanja različnih strok, tudi pri izdelavi Slovenskega respiratorja, za katerega so sodelujoči prejeli naziv Inženirska iskra.
VEČ ...|9. 7. 2020
Ustvrajalci slovenskega respiratorja z znakom Inženirska iskra
Prof. dr. Marko Topič, univ. dipl. inž. el. z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, je predstavil pomen sodelovanja različnih strok, tudi pri izdelavi Slovenskega respiratorja, za katerega so sodelujoči prejeli naziv Inženirska iskra.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeposlovnostinovativnostmladizdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|7. 7. 2020
Življenje v študentskih domovih v času epidemije in po njej

Tokrat smo se lotili izzivov, s katerimi so soočeni študenti, ki bivajo v študentskih domovih. Kakšne omejitve so zaradi epidemije veljale do zdaj in kako se pripravljajo na novo študijsko leto? Kaj čaka bodoče študente, ki bodo iskali sobe v prihajajočem študijskem letu? Naš gost je bil Igor Brlec iz Javnega zavoda Študentski dom Ljubljana.

Življenje v študentskih domovih v času epidemije in po njej

Tokrat smo se lotili izzivov, s katerimi so soočeni študenti, ki bivajo v študentskih domovih. Kakšne omejitve so zaradi epidemije veljale do zdaj in kako se pripravljajo na novo študijsko leto? Kaj čaka bodoče študente, ki bodo iskali sobe v prihajajočem študijskem letu? Naš gost je bil Igor Brlec iz Javnega zavoda Študentski dom Ljubljana.

svetovanjemladiizobraževanje

Svetovalnica

Življenje v študentskih domovih v času epidemije in po njej
Tokrat smo se lotili izzivov, s katerimi so soočeni študenti, ki bivajo v študentskih domovih. Kakšne omejitve so zaradi epidemije veljale do zdaj in kako se pripravljajo na novo študijsko leto? Kaj čaka bodoče študente, ki bodo iskali sobe v prihajajočem študijskem letu? Naš gost je bil Igor Brlec iz Javnega zavoda Študentski dom Ljubljana.
VEČ ...|7. 7. 2020
Življenje v študentskih domovih v času epidemije in po njej
Tokrat smo se lotili izzivov, s katerimi so soočeni študenti, ki bivajo v študentskih domovih. Kakšne omejitve so zaradi epidemije veljale do zdaj in kako se pripravljajo na novo študijsko leto? Kaj čaka bodoče študente, ki bodo iskali sobe v prihajajočem študijskem letu? Naš gost je bil Igor Brlec iz Javnega zavoda Študentski dom Ljubljana.

Nataša Ličen

svetovanjemladiizobraževanje

Od slike do besede

VEČ ...|7. 7. 2020
Fragmenti o novinarskem poročanju, drugi del

Fragmenti o novinarskem poročanju, drugi del

družbaizobraževanje

Od slike do besede

Fragmenti o novinarskem poročanju, drugi del
VEČ ...|7. 7. 2020
Fragmenti o novinarskem poročanju, drugi del

Mateja Subotičanec

družbaizobraževanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|5. 7. 2020
Strniščni dosevki, obdavčitve gozdarstva in škode po zvereh

V nedeljski kmetijski oddaji je Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana prestavil možnosti izbire različnih strniščnih dosevkov. Mag. Martin Nose s KGZS pa je pojasnil obdavčitve na področju gozdarstva.

Strniščni dosevki, obdavčitve gozdarstva in škode po zvereh

V nedeljski kmetijski oddaji je Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana prestavil možnosti izbire različnih strniščnih dosevkov. Mag. Martin Nose s KGZS pa je pojasnil obdavčitve na področju gozdarstva.

kmetijstvoizobraževanjesvetovanje

Kmetijska oddaja

Strniščni dosevki, obdavčitve gozdarstva in škode po zvereh
V nedeljski kmetijski oddaji je Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana prestavil možnosti izbire različnih strniščnih dosevkov. Mag. Martin Nose s KGZS pa je pojasnil obdavčitve na področju gozdarstva.
VEČ ...|5. 7. 2020
Strniščni dosevki, obdavčitve gozdarstva in škode po zvereh
V nedeljski kmetijski oddaji je Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana prestavil možnosti izbire različnih strniščnih dosevkov. Mag. Martin Nose s KGZS pa je pojasnil obdavčitve na področju gozdarstva.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjesvetovanje

Mladoskop

VEČ ...|3. 7. 2020
Začetna pot v samostojnost

Dijaški dom Škofja Loka deluje pod okriljem Srednje šole za strojništvo in je del šolskega centra Škofja Loka. O življenju v Dijaškem domu, o prednostih, utripu in ostalih izzivih, smo se pogovarjali s srednješolci, Jano iz Podbrda, Maticem iz Rovt, Luko iz Rogaške Slatine, Primožem in Lanom iz Gornjega Gradu, Nejcem iz Kranjske Gore ter z vzgojiteljicama Alenko Gorišek in Vido Cankar.

Začetna pot v samostojnost

Dijaški dom Škofja Loka deluje pod okriljem Srednje šole za strojništvo in je del šolskega centra Škofja Loka. O življenju v Dijaškem domu, o prednostih, utripu in ostalih izzivih, smo se pogovarjali s srednješolci, Jano iz Podbrda, Maticem iz Rovt, Luko iz Rogaške Slatine, Primožem in Lanom iz Gornjega Gradu, Nejcem iz Kranjske Gore ter z vzgojiteljicama Alenko Gorišek in Vido Cankar.

družbaizobraževanjemladiodnosipogovor

Mladoskop

Začetna pot v samostojnost
Dijaški dom Škofja Loka deluje pod okriljem Srednje šole za strojništvo in je del šolskega centra Škofja Loka. O življenju v Dijaškem domu, o prednostih, utripu in ostalih izzivih, smo se pogovarjali s srednješolci, Jano iz Podbrda, Maticem iz Rovt, Luko iz Rogaške Slatine, Primožem in Lanom iz Gornjega Gradu, Nejcem iz Kranjske Gore ter z vzgojiteljicama Alenko Gorišek in Vido Cankar.
VEČ ...|3. 7. 2020
Začetna pot v samostojnost
Dijaški dom Škofja Loka deluje pod okriljem Srednje šole za strojništvo in je del šolskega centra Škofja Loka. O življenju v Dijaškem domu, o prednostih, utripu in ostalih izzivih, smo se pogovarjali s srednješolci, Jano iz Podbrda, Maticem iz Rovt, Luko iz Rogaške Slatine, Primožem in Lanom iz Gornjega Gradu, Nejcem iz Kranjske Gore ter z vzgojiteljicama Alenko Gorišek in Vido Cankar.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjemladiodnosipogovor

Svetovalnica

VEČ ...|3. 7. 2020
Montessori pedagogika

V Svetovalnici smo govorili o montessori pedagogiki v domačem okolju. Kako razviti otrokovo samostojnost, zmožnost koncentracije, sposobnost reševanja problemov, sposobnost logičnega razmišljanja in sprejemanja odločitev ter doseči, da bo imel pozitivno samopodobo? Naša gostja je bila Mojca Košič.

Montessori pedagogika

V Svetovalnici smo govorili o montessori pedagogiki v domačem okolju. Kako razviti otrokovo samostojnost, zmožnost koncentracije, sposobnost reševanja problemov, sposobnost logičnega razmišljanja in sprejemanja odločitev ter doseči, da bo imel pozitivno samopodobo? Naša gostja je bila Mojca Košič.

družbaizobraževanjeotrocisvetovanje

Svetovalnica

Montessori pedagogika
V Svetovalnici smo govorili o montessori pedagogiki v domačem okolju. Kako razviti otrokovo samostojnost, zmožnost koncentracije, sposobnost reševanja problemov, sposobnost logičnega razmišljanja in sprejemanja odločitev ter doseči, da bo imel pozitivno samopodobo? Naša gostja je bila Mojca Košič.
VEČ ...|3. 7. 2020
Montessori pedagogika
V Svetovalnici smo govorili o montessori pedagogiki v domačem okolju. Kako razviti otrokovo samostojnost, zmožnost koncentracije, sposobnost reševanja problemov, sposobnost logičnega razmišljanja in sprejemanja odločitev ter doseči, da bo imel pozitivno samopodobo? Naša gostja je bila Mojca Košič.

Tanja Dominko

družbaizobraževanjeotrocisvetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|2. 7. 2020
Ministrstvo za nadarjenost

Skupina dijakov Gimnazije Vič je prejela priznanje Inženirske iskre za idejo ustanovitve Ministrstva za nadarjenost. Preden začnemo kogarkoli učiti, ga moramo poznati pravijo. Učitelji Gimnazije Vič so tako ob strokovnjakih tudi mladim zaupali nalogo, da na nacionalnem strokovnem posvetu o nadarjenosti odgovorijo na izziv: »Koliko talentov je med nami?« Dijaki Ella, Peter, Danijel, Uma in Urška so z odgovornostjo samostojno prevzeli nalogo in novembra 2019 v Portorožu avtentično in duhovito predstavili svoje razumevanje dela z nadarjenimi. Zavrnili so etiketiranje ´nadarjenih´ in povezavo med nadarjenostjo ter ocenami v šoli. Osvetlili so, kaj potrebuje mlad človek, da svojo nadarjenost razvije v talent. Idejo je za naš radio predstavil Danijel Blažič.

Ministrstvo za nadarjenost

Skupina dijakov Gimnazije Vič je prejela priznanje Inženirske iskre za idejo ustanovitve Ministrstva za nadarjenost. Preden začnemo kogarkoli učiti, ga moramo poznati pravijo. Učitelji Gimnazije Vič so tako ob strokovnjakih tudi mladim zaupali nalogo, da na nacionalnem strokovnem posvetu o nadarjenosti odgovorijo na izziv: »Koliko talentov je med nami?« Dijaki Ella, Peter, Danijel, Uma in Urška so z odgovornostjo samostojno prevzeli nalogo in novembra 2019 v Portorožu avtentično in duhovito predstavili svoje razumevanje dela z nadarjenimi. Zavrnili so etiketiranje ´nadarjenih´ in povezavo med nadarjenostjo ter ocenami v šoli. Osvetlili so, kaj potrebuje mlad človek, da svojo nadarjenost razvije v talent. Idejo je za naš radio predstavil Danijel Blažič.

družbaizobraževanjeposlovnostinovativnostmladi

Ni meje za dobre ideje

Ministrstvo za nadarjenost
Skupina dijakov Gimnazije Vič je prejela priznanje Inženirske iskre za idejo ustanovitve Ministrstva za nadarjenost. Preden začnemo kogarkoli učiti, ga moramo poznati pravijo. Učitelji Gimnazije Vič so tako ob strokovnjakih tudi mladim zaupali nalogo, da na nacionalnem strokovnem posvetu o nadarjenosti odgovorijo na izziv: »Koliko talentov je med nami?« Dijaki Ella, Peter, Danijel, Uma in Urška so z odgovornostjo samostojno prevzeli nalogo in novembra 2019 v Portorožu avtentično in duhovito predstavili svoje razumevanje dela z nadarjenimi. Zavrnili so etiketiranje ´nadarjenih´ in povezavo med nadarjenostjo ter ocenami v šoli. Osvetlili so, kaj potrebuje mlad človek, da svojo nadarjenost razvije v talent. Idejo je za naš radio predstavil Danijel Blažič.
VEČ ...|2. 7. 2020
Ministrstvo za nadarjenost
Skupina dijakov Gimnazije Vič je prejela priznanje Inženirske iskre za idejo ustanovitve Ministrstva za nadarjenost. Preden začnemo kogarkoli učiti, ga moramo poznati pravijo. Učitelji Gimnazije Vič so tako ob strokovnjakih tudi mladim zaupali nalogo, da na nacionalnem strokovnem posvetu o nadarjenosti odgovorijo na izziv: »Koliko talentov je med nami?« Dijaki Ella, Peter, Danijel, Uma in Urška so z odgovornostjo samostojno prevzeli nalogo in novembra 2019 v Portorožu avtentično in duhovito predstavili svoje razumevanje dela z nadarjenimi. Zavrnili so etiketiranje ´nadarjenih´ in povezavo med nadarjenostjo ter ocenami v šoli. Osvetlili so, kaj potrebuje mlad človek, da svojo nadarjenost razvije v talent. Idejo je za naš radio predstavil Danijel Blažič.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeposlovnostinovativnostmladi

Via positiva

VEČ ...|2. 7. 2020
Jasna Tuta - morska deklica

Jasna Tuta je doživela marsikaj, kar večini ni dosegljivo. Resnično zaživi v morju. Vsaj blizu njega mora biti, pravi. Leta je preživela na jadrnici, pred tem prejadrala Pacifik, se srečevala z ljudmi na oddaljenih otokih sredi oceana, in se v globinah zazrla v kitove oči. Je avtorica dveh potopisov, ki sta prevedena tudi v več tujih jezikov, Moj svet sredi oceana in Vse barve Polinezije.

Jasna Tuta - morska deklica

Jasna Tuta je doživela marsikaj, kar večini ni dosegljivo. Resnično zaživi v morju. Vsaj blizu njega mora biti, pravi. Leta je preživela na jadrnici, pred tem prejadrala Pacifik, se srečevala z ljudmi na oddaljenih otokih sredi oceana, in se v globinah zazrla v kitove oči. Je avtorica dveh potopisov, ki sta prevedena tudi v več tujih jezikov, Moj svet sredi oceana in Vse barve Polinezije.

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovor

Via positiva

Jasna Tuta - morska deklica
Jasna Tuta je doživela marsikaj, kar večini ni dosegljivo. Resnično zaživi v morju. Vsaj blizu njega mora biti, pravi. Leta je preživela na jadrnici, pred tem prejadrala Pacifik, se srečevala z ljudmi na oddaljenih otokih sredi oceana, in se v globinah zazrla v kitove oči. Je avtorica dveh potopisov, ki sta prevedena tudi v več tujih jezikov, Moj svet sredi oceana in Vse barve Polinezije.
VEČ ...|2. 7. 2020
Jasna Tuta - morska deklica
Jasna Tuta je doživela marsikaj, kar večini ni dosegljivo. Resnično zaživi v morju. Vsaj blizu njega mora biti, pravi. Leta je preživela na jadrnici, pred tem prejadrala Pacifik, se srečevala z ljudmi na oddaljenih otokih sredi oceana, in se v globinah zazrla v kitove oči. Je avtorica dveh potopisov, ki sta prevedena tudi v več tujih jezikov, Moj svet sredi oceana in Vse barve Polinezije.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovor

Svetovalnica

VEČ ...|2. 7. 2020
Varčevanje

Kako ravnati z denarjem, kako pametno varčevati. V Svetovalnici sta bila z nami zakonca Mitja in Ana Vezovišek.

Varčevanje

Kako ravnati z denarjem, kako pametno varčevati. V Svetovalnici sta bila z nami zakonca Mitja in Ana Vezovišek.

izobraževanjesvetovanjevarčevanjedenar

Svetovalnica

Varčevanje
Kako ravnati z denarjem, kako pametno varčevati. V Svetovalnici sta bila z nami zakonca Mitja in Ana Vezovišek.
VEČ ...|2. 7. 2020
Varčevanje
Kako ravnati z denarjem, kako pametno varčevati. V Svetovalnici sta bila z nami zakonca Mitja in Ana Vezovišek.

Mateja Feltrin Novljan

izobraževanjesvetovanjevarčevanjedenar

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|26. 6. 2020
Stanje glede širitve Afriške prašičje kuge

Slovenija je prosta bolezni afriške prašičje kuge. Na kaj naj bi bili pozorni predvsem tisti, ki obiskujejo sosednje države, kjer je bolezen prisotna pa je povedala mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.

Stanje glede širitve Afriške prašičje kuge

Slovenija je prosta bolezni afriške prašičje kuge. Na kaj naj bi bili pozorni predvsem tisti, ki obiskujejo sosednje države, kjer je bolezen prisotna pa je povedala mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Stanje glede širitve Afriške prašičje kuge
Slovenija je prosta bolezni afriške prašičje kuge. Na kaj naj bi bili pozorni predvsem tisti, ki obiskujejo sosednje države, kjer je bolezen prisotna pa je povedala mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.
VEČ ...|26. 6. 2020
Stanje glede širitve Afriške prašičje kuge
Slovenija je prosta bolezni afriške prašičje kuge. Na kaj naj bi bili pozorni predvsem tisti, ki obiskujejo sosednje države, kjer je bolezen prisotna pa je povedala mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|24. 6. 2020
Vabilo na dan krompirja

Dopoldne ga pripravljajo sodelavci Kmetijskega inštituta Slovenije, srečanje se bo odvijalo na poskusnem polju Centra Jablje.

Vabilo na dan krompirja

Dopoldne ga pripravljajo sodelavci Kmetijskega inštituta Slovenije, srečanje se bo odvijalo na poskusnem polju Centra Jablje.

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vabilo na dan krompirja
Dopoldne ga pripravljajo sodelavci Kmetijskega inštituta Slovenije, srečanje se bo odvijalo na poskusnem polju Centra Jablje.
VEČ ...|24. 6. 2020
Vabilo na dan krompirja
Dopoldne ga pripravljajo sodelavci Kmetijskega inštituta Slovenije, srečanje se bo odvijalo na poskusnem polju Centra Jablje.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|23. 6. 2020
Pojav stekline v Bosni

Po šestih letih je bil v mesecu maju v Bosni in Hercegovini znova potrjen primer stekline. Bolezen so diagnosticirali pri lovskem psu, ta naj bi se najverjetneje okužil ob stiku z divjadjo. Kaj to pomeni in na kaj naj bi bili pozorni predvsem tisti, ki obiskujejo to državo pa je povedala mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.

Pojav stekline v Bosni

Po šestih letih je bil v mesecu maju v Bosni in Hercegovini znova potrjen primer stekline. Bolezen so diagnosticirali pri lovskem psu, ta naj bi se najverjetneje okužil ob stiku z divjadjo. Kaj to pomeni in na kaj naj bi bili pozorni predvsem tisti, ki obiskujejo to državo pa je povedala mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pojav stekline v Bosni
Po šestih letih je bil v mesecu maju v Bosni in Hercegovini znova potrjen primer stekline. Bolezen so diagnosticirali pri lovskem psu, ta naj bi se najverjetneje okužil ob stiku z divjadjo. Kaj to pomeni in na kaj naj bi bili pozorni predvsem tisti, ki obiskujejo to državo pa je povedala mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.
VEČ ...|23. 6. 2020
Pojav stekline v Bosni
Po šestih letih je bil v mesecu maju v Bosni in Hercegovini znova potrjen primer stekline. Bolezen so diagnosticirali pri lovskem psu, ta naj bi se najverjetneje okužil ob stiku z divjadjo. Kaj to pomeni in na kaj naj bi bili pozorni predvsem tisti, ki obiskujejo to državo pa je povedala mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanje

Pogovor o

VEČ ...|17. 6. 2020
Prenos okrogle mize: Skupaj za skupno dobro

V oddaji Pogovor o smo poslušali prenos okrogle mize z naslovom Skupaj za skupno dobro, in sicer je bila posvečena 30 letnici demokratičnih procesov v Sloveniji in razmisleku, katere so stične točke našega naroda, kako ustvarjati dobro ozračje v naši domovini, kakšno vlogo imajo pri tem mediji in šolstvo in kaj pozitivnega lahko prispeva vsak med nami. Naši gostje so bili dr. Ernest Petrič, dr. Jože Možina, dr. Žiga Turk in dr. Ljubica Jelušič. Omizje je vodila Tanja Dominko.

Prenos okrogle mize: Skupaj za skupno dobro

V oddaji Pogovor o smo poslušali prenos okrogle mize z naslovom Skupaj za skupno dobro, in sicer je bila posvečena 30 letnici demokratičnih procesov v Sloveniji in razmisleku, katere so stične točke našega naroda, kako ustvarjati dobro ozračje v naši domovini, kakšno vlogo imajo pri tem mediji in šolstvo in kaj pozitivnega lahko prispeva vsak med nami. Naši gostje so bili dr. Ernest Petrič, dr. Jože Možina, dr. Žiga Turk in dr. Ljubica Jelušič. Omizje je vodila Tanja Dominko.

demokracijadomovinamedijiizobraževanjepogovor

Pogovor o

Prenos okrogle mize: Skupaj za skupno dobro
V oddaji Pogovor o smo poslušali prenos okrogle mize z naslovom Skupaj za skupno dobro, in sicer je bila posvečena 30 letnici demokratičnih procesov v Sloveniji in razmisleku, katere so stične točke našega naroda, kako ustvarjati dobro ozračje v naši domovini, kakšno vlogo imajo pri tem mediji in šolstvo in kaj pozitivnega lahko prispeva vsak med nami. Naši gostje so bili dr. Ernest Petrič, dr. Jože Možina, dr. Žiga Turk in dr. Ljubica Jelušič. Omizje je vodila Tanja Dominko.
VEČ ...|17. 6. 2020
Prenos okrogle mize: Skupaj za skupno dobro
V oddaji Pogovor o smo poslušali prenos okrogle mize z naslovom Skupaj za skupno dobro, in sicer je bila posvečena 30 letnici demokratičnih procesov v Sloveniji in razmisleku, katere so stične točke našega naroda, kako ustvarjati dobro ozračje v naši domovini, kakšno vlogo imajo pri tem mediji in šolstvo in kaj pozitivnega lahko prispeva vsak med nami. Naši gostje so bili dr. Ernest Petrič, dr. Jože Možina, dr. Žiga Turk in dr. Ljubica Jelušič. Omizje je vodila Tanja Dominko.

Tanja Dominko

demokracijadomovinamedijiizobraževanjepogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 6. 2020
Kaj nas je naučila epidemija? Na to vprašanje je odgovarjal zakonski in družinski terapevt Andrej Omulec.

V času epidemije novega koronavirusa v Sloveniji so bile družine več skupaj. Nekaterim je to dobro delo, a ponekod so se pojavile težave. Kako jih odpraviti in kako preživeti dopustniške dni, ki so pred nami, smo vprašali zakonskega in družinskega terapevta Andreja Omuleca.

Kaj nas je naučila epidemija? Na to vprašanje je odgovarjal zakonski in družinski terapevt Andrej Omulec.

V času epidemije novega koronavirusa v Sloveniji so bile družine več skupaj. Nekaterim je to dobro delo, a ponekod so se pojavile težave. Kako jih odpraviti in kako preživeti dopustniške dni, ki so pred nami, smo vprašali zakonskega in družinskega terapevta Andreja Omuleca.

odnosiinfoizobraževanjepogovorkoronavirusvzgojasvetovanje

Informativni prispevki

Kaj nas je naučila epidemija? Na to vprašanje je odgovarjal zakonski in družinski terapevt Andrej Omulec.
V času epidemije novega koronavirusa v Sloveniji so bile družine več skupaj. Nekaterim je to dobro delo, a ponekod so se pojavile težave. Kako jih odpraviti in kako preživeti dopustniške dni, ki so pred nami, smo vprašali zakonskega in družinskega terapevta Andreja Omuleca.
VEČ ...|16. 6. 2020
Kaj nas je naučila epidemija? Na to vprašanje je odgovarjal zakonski in družinski terapevt Andrej Omulec.
V času epidemije novega koronavirusa v Sloveniji so bile družine več skupaj. Nekaterim je to dobro delo, a ponekod so se pojavile težave. Kako jih odpraviti in kako preživeti dopustniške dni, ki so pred nami, smo vprašali zakonskega in družinskega terapevta Andreja Omuleca.

Alen Salihović

odnosiinfoizobraževanjepogovorkoronavirusvzgojasvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 6. 2020
Govor Boruta Pahorja na slovesnosti ob Lipi sprave

Društvo Združeni ob lipi sprave, Nova slovenska zaveza in pobuda Vseposvojitev so v ponedeljek, 15. junija ljubljanskih Žalah pripravili spominsko slovesnost. Tokrat je bila v znamenju 30. obletnice prvih svobodnih volitev. Zbrane sta nagovorila predsednik Republike Borut Pahor in predsednik Društva Združeni ob lipi sprave Janez Juhant.

Govor Boruta Pahorja na slovesnosti ob Lipi sprave

Društvo Združeni ob lipi sprave, Nova slovenska zaveza in pobuda Vseposvojitev so v ponedeljek, 15. junija ljubljanskih Žalah pripravili spominsko slovesnost. Tokrat je bila v znamenju 30. obletnice prvih svobodnih volitev. Zbrane sta nagovorila predsednik Republike Borut Pahor in predsednik Društva Združeni ob lipi sprave Janez Juhant.

infoizobraževanjepolitikasprava

Informativni prispevki

Govor Boruta Pahorja na slovesnosti ob Lipi sprave
Društvo Združeni ob lipi sprave, Nova slovenska zaveza in pobuda Vseposvojitev so v ponedeljek, 15. junija ljubljanskih Žalah pripravili spominsko slovesnost. Tokrat je bila v znamenju 30. obletnice prvih svobodnih volitev. Zbrane sta nagovorila predsednik Republike Borut Pahor in predsednik Društva Združeni ob lipi sprave Janez Juhant.
VEČ ...|16. 6. 2020
Govor Boruta Pahorja na slovesnosti ob Lipi sprave
Društvo Združeni ob lipi sprave, Nova slovenska zaveza in pobuda Vseposvojitev so v ponedeljek, 15. junija ljubljanskih Žalah pripravili spominsko slovesnost. Tokrat je bila v znamenju 30. obletnice prvih svobodnih volitev. Zbrane sta nagovorila predsednik Republike Borut Pahor in predsednik Društva Združeni ob lipi sprave Janez Juhant.

p. Ivan Rampre/Vatican news

infoizobraževanjepolitikasprava

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 6. 2020
Govor Janeza Juhanta na slovesnosti ob Lipi sprave

Društvo Združeni ob lipi sprave, Nova slovenska zaveza in pobuda Vseposvojitev so v ponedeljek, 15. junija ljubljanskih Žalah pripravili spominsko slovesnost. Tokrat je bila v znamenju 30. obletnice prvih svobodnih volitev. Zbrane sta nagovorila predsednik Republike Borut Pahor in predsednik Društva Združeni ob lipi sprave Janez Juhant.

Govor Janeza Juhanta na slovesnosti ob Lipi sprave

Društvo Združeni ob lipi sprave, Nova slovenska zaveza in pobuda Vseposvojitev so v ponedeljek, 15. junija ljubljanskih Žalah pripravili spominsko slovesnost. Tokrat je bila v znamenju 30. obletnice prvih svobodnih volitev. Zbrane sta nagovorila predsednik Republike Borut Pahor in predsednik Društva Združeni ob lipi sprave Janez Juhant.

infoizobraževanjepolitikasprava

Informativni prispevki

Govor Janeza Juhanta na slovesnosti ob Lipi sprave
Društvo Združeni ob lipi sprave, Nova slovenska zaveza in pobuda Vseposvojitev so v ponedeljek, 15. junija ljubljanskih Žalah pripravili spominsko slovesnost. Tokrat je bila v znamenju 30. obletnice prvih svobodnih volitev. Zbrane sta nagovorila predsednik Republike Borut Pahor in predsednik Društva Združeni ob lipi sprave Janez Juhant.
VEČ ...|16. 6. 2020
Govor Janeza Juhanta na slovesnosti ob Lipi sprave
Društvo Združeni ob lipi sprave, Nova slovenska zaveza in pobuda Vseposvojitev so v ponedeljek, 15. junija ljubljanskih Žalah pripravili spominsko slovesnost. Tokrat je bila v znamenju 30. obletnice prvih svobodnih volitev. Zbrane sta nagovorila predsednik Republike Borut Pahor in predsednik Društva Združeni ob lipi sprave Janez Juhant.

p. Ivan Rampre/Vatican news

infoizobraževanjepolitikasprava

Luč v temi

VEČ ...|14. 6. 2020
Aktivnosti ob tednu slepih

V letošnjem letu (2020) obeležujemo stoto obletnico organiziranega delovanja slepih na slovenskem. Prav zato je bil letošnji teden slepih še posebej bogat z najrazličnejšimi aktivnostmi. O tem smo se pogovarjali z gostoma Štefanom Kušarjem in Brigito Kosi. Ravnateljica Centra Iris Katjuša Koprivnikar pa je spregovorila o izzivih na področju izobraževanja slepih in slabovidnih v času trajanja ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa.

Aktivnosti ob tednu slepih

V letošnjem letu (2020) obeležujemo stoto obletnico organiziranega delovanja slepih na slovenskem. Prav zato je bil letošnji teden slepih še posebej bogat z najrazličnejšimi aktivnostmi. O tem smo se pogovarjali z gostoma Štefanom Kušarjem in Brigito Kosi. Ravnateljica Centra Iris Katjuša Koprivnikar pa je spregovorila o izzivih na področju izobraževanja slepih in slabovidnih v času trajanja ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa.

družbaslepi in slabovidniizobraževanje

Luč v temi

Aktivnosti ob tednu slepih
V letošnjem letu (2020) obeležujemo stoto obletnico organiziranega delovanja slepih na slovenskem. Prav zato je bil letošnji teden slepih še posebej bogat z najrazličnejšimi aktivnostmi. O tem smo se pogovarjali z gostoma Štefanom Kušarjem in Brigito Kosi. Ravnateljica Centra Iris Katjuša Koprivnikar pa je spregovorila o izzivih na področju izobraževanja slepih in slabovidnih v času trajanja ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa.
VEČ ...|14. 6. 2020
Aktivnosti ob tednu slepih
V letošnjem letu (2020) obeležujemo stoto obletnico organiziranega delovanja slepih na slovenskem. Prav zato je bil letošnji teden slepih še posebej bogat z najrazličnejšimi aktivnostmi. O tem smo se pogovarjali z gostoma Štefanom Kušarjem in Brigito Kosi. Ravnateljica Centra Iris Katjuša Koprivnikar pa je spregovorila o izzivih na področju izobraževanja slepih in slabovidnih v času trajanja ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidniizobraževanje

Za življenje

VEČ ...|13. 6. 2020
Biti v svojem času

Z Alenko Rebula smo se zrli v čas preizkušnje zaradi samoizolacije, kaj lahko prevzamemo iz tega obdobja, kar bi lahko s pridom uporabili še naprej, česa smo se naučili? Glavnino oddaje pa smo namenili pogovoru o spreminjanju, kako biti naravnan na svoj čas? Dovoliti, da minulo odide in se predati novemu.

Biti v svojem času

Z Alenko Rebula smo se zrli v čas preizkušnje zaradi samoizolacije, kaj lahko prevzamemo iz tega obdobja, kar bi lahko s pridom uporabili še naprej, česa smo se naučili? Glavnino oddaje pa smo namenili pogovoru o spreminjanju, kako biti naravnan na svoj čas? Dovoliti, da minulo odide in se predati novemu.

družbaizobraževanjekulturamladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Biti v svojem času
Z Alenko Rebula smo se zrli v čas preizkušnje zaradi samoizolacije, kaj lahko prevzamemo iz tega obdobja, kar bi lahko s pridom uporabili še naprej, česa smo se naučili? Glavnino oddaje pa smo namenili pogovoru o spreminjanju, kako biti naravnan na svoj čas? Dovoliti, da minulo odide in se predati novemu.
VEČ ...|13. 6. 2020
Biti v svojem času
Z Alenko Rebula smo se zrli v čas preizkušnje zaradi samoizolacije, kaj lahko prevzamemo iz tega obdobja, kar bi lahko s pridom uporabili še naprej, česa smo se naučili? Glavnino oddaje pa smo namenili pogovoru o spreminjanju, kako biti naravnan na svoj čas? Dovoliti, da minulo odide in se predati novemu.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Radijska kateheza

VEČ ...|13. 6. 2020
Sv. Gavdencij, Veselko po slovensko

Sv. Gavdencij, Veselko po slovensko

duhovnostizobraževanje

Radijska kateheza

Sv. Gavdencij, Veselko po slovensko
VEČ ...|13. 6. 2020
Sv. Gavdencij, Veselko po slovensko

Mateja Subotičanec

duhovnostizobraževanje

Via positiva

VEČ ...|11. 6. 2020
Duhovnost je ključna v moči premagovanja negotovih časov

Slovenija je oaza. Zakaj in v čem, je povedal psihoterapevt dr. Bogdan Polajner. Na minulo epidemijo smo se v pogovoru z njim ozrli tudi skozi duhovni vidik, tudi zato, da bi okrepljeni zmogli preko različnih preizkušenj, s katerimi se in se še bomo srečali v življenju.

Duhovnost je ključna v moči premagovanja negotovih časov

Slovenija je oaza. Zakaj in v čem, je povedal psihoterapevt dr. Bogdan Polajner. Na minulo epidemijo smo se v pogovoru z njim ozrli tudi skozi duhovni vidik, tudi zato, da bi okrepljeni zmogli preko različnih preizkušenj, s katerimi se in se še bomo srečali v življenju.

družbaduhovnostizobraževanjekoronavirusodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Duhovnost je ključna v moči premagovanja negotovih časov
Slovenija je oaza. Zakaj in v čem, je povedal psihoterapevt dr. Bogdan Polajner. Na minulo epidemijo smo se v pogovoru z njim ozrli tudi skozi duhovni vidik, tudi zato, da bi okrepljeni zmogli preko različnih preizkušenj, s katerimi se in se še bomo srečali v življenju.
VEČ ...|11. 6. 2020
Duhovnost je ključna v moči premagovanja negotovih časov
Slovenija je oaza. Zakaj in v čem, je povedal psihoterapevt dr. Bogdan Polajner. Na minulo epidemijo smo se v pogovoru z njim ozrli tudi skozi duhovni vidik, tudi zato, da bi okrepljeni zmogli preko različnih preizkušenj, s katerimi se in se še bomo srečali v življenju.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekoronavirusodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Od slike do besede

VEČ ...|9. 6. 2020
Trubarjev Cerkveni red

Ob spominu na Trubarjevo rojstvo predstavljamo njegovo delo Cerkveni red. Gost je dr. Kozma Ahačič.

Trubarjev Cerkveni red

Ob spominu na Trubarjevo rojstvo predstavljamo njegovo delo Cerkveni red. Gost je dr. Kozma Ahačič.

izobraževanjekultura

Od slike do besede

Trubarjev Cerkveni red
Ob spominu na Trubarjevo rojstvo predstavljamo njegovo delo Cerkveni red. Gost je dr. Kozma Ahačič.
VEČ ...|9. 6. 2020
Trubarjev Cerkveni red
Ob spominu na Trubarjevo rojstvo predstavljamo njegovo delo Cerkveni red. Gost je dr. Kozma Ahačič.

Mateja Subotičanec

izobraževanjekultura

Mladoskop

VEČ ...|5. 6. 2020
Poletna dela za študente in dijake po epidemiji

Mnogi dijaki in študenti so se ob epidemiji s skrbjo spraševali, če bo letošnje poletje zanje kaj dela. Ponudba na trgu dela je in bo drugačna, ne drži pa, kot včasih slišimo, da dela za mlade ni. Saša Praček iz spletnega študentskega servisa je orisala trenutne razmere in spodbudila k izbiri počitniškega dela.

Poletna dela za študente in dijake po epidemiji

Mnogi dijaki in študenti so se ob epidemiji s skrbjo spraševali, če bo letošnje poletje zanje kaj dela. Ponudba na trgu dela je in bo drugačna, ne drži pa, kot včasih slišimo, da dela za mlade ni. Saša Praček iz spletnega študentskega servisa je orisala trenutne razmere in spodbudila k izbiri počitniškega dela.

družbaizobraževanjeinfokoronavirusmladipogovorsvetovanje

Mladoskop

Poletna dela za študente in dijake po epidemiji
Mnogi dijaki in študenti so se ob epidemiji s skrbjo spraševali, če bo letošnje poletje zanje kaj dela. Ponudba na trgu dela je in bo drugačna, ne drži pa, kot včasih slišimo, da dela za mlade ni. Saša Praček iz spletnega študentskega servisa je orisala trenutne razmere in spodbudila k izbiri počitniškega dela.
VEČ ...|5. 6. 2020
Poletna dela za študente in dijake po epidemiji
Mnogi dijaki in študenti so se ob epidemiji s skrbjo spraševali, če bo letošnje poletje zanje kaj dela. Ponudba na trgu dela je in bo drugačna, ne drži pa, kot včasih slišimo, da dela za mlade ni. Saša Praček iz spletnega študentskega servisa je orisala trenutne razmere in spodbudila k izbiri počitniškega dela.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinfokoronavirusmladipogovorsvetovanje

Komentar tedna

VEČ ...|5. 6. 2020
Jernej Letnar Černič: Slovenske šole in njihovo poslanstvo

Če želimo, da bomo čez nekaj desetletja še vedno živeli v slovenski državi, jo moramo sedaj vsakodnevno varovati tudi v izobraževanju in ustvarjati ljudi, ki jih ne bom sram razobesiti slovensko zastavo, zapeti slovensko ljudsko pesem in pripovedovati zgodbe o ljudeh, ki so žrtvovali svoje zdravje in življenje, da lahko sedaj živimo v slovenski državi.Tako je v Komentarju tedna razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič: Slovenske šole in njihovo poslanstvo

Če želimo, da bomo čez nekaj desetletja še vedno živeli v slovenski državi, jo moramo sedaj vsakodnevno varovati tudi v izobraževanju in ustvarjati ljudi, ki jih ne bom sram razobesiti slovensko zastavo, zapeti slovensko ljudsko pesem in pripovedovati zgodbe o ljudeh, ki so žrtvovali svoje zdravje in življenje, da lahko sedaj živimo v slovenski državi.Tako je v Komentarju tedna razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

komentardružbaizobraževanjevzgoja

Komentar tedna

Jernej Letnar Černič: Slovenske šole in njihovo poslanstvo
Če želimo, da bomo čez nekaj desetletja še vedno živeli v slovenski državi, jo moramo sedaj vsakodnevno varovati tudi v izobraževanju in ustvarjati ljudi, ki jih ne bom sram razobesiti slovensko zastavo, zapeti slovensko ljudsko pesem in pripovedovati zgodbe o ljudeh, ki so žrtvovali svoje zdravje in življenje, da lahko sedaj živimo v slovenski državi.Tako je v Komentarju tedna razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
VEČ ...|5. 6. 2020
Jernej Letnar Černič: Slovenske šole in njihovo poslanstvo
Če želimo, da bomo čez nekaj desetletja še vedno živeli v slovenski državi, jo moramo sedaj vsakodnevno varovati tudi v izobraževanju in ustvarjati ljudi, ki jih ne bom sram razobesiti slovensko zastavo, zapeti slovensko ljudsko pesem in pripovedovati zgodbe o ljudeh, ki so žrtvovali svoje zdravje in življenje, da lahko sedaj živimo v slovenski državi.Tako je v Komentarju tedna razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

komentardružbaizobraževanjevzgoja

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 6. 2020
Stoletne lipe

Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.

Stoletne lipe

Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.

družbaizobraževanjedediščinazgodovinakultura

Zakladi naše dediščine

Stoletne lipe
Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.
VEČ ...|2. 6. 2020
Stoletne lipe
Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjedediščinazgodovinakultura

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 5. 2020
Mladi kmetje pretresajo usmeritve prihodnje SKP

Zveza slovenske podeželske mladine aktivno spremlja dogajanje okrog snovanja ukrepov nove skupne kmetijske politike. Temu bo namenjen tudi spletni seminar, ki se bo odvijal v ponedeljek in torek, 1. in 2. junija zvečer. Na seminarju bo med drugim tekla beseda tudi o dveh strategijah EK, Biodediverzitetni strategiji in Strategiji od vil do vilic, do katerih so mladi kmetje tako v Evropi kot tudi pri nas skeptični. Več o tem je v rubriki povedalagdč. Doris Letina iz Zveze slovenske podeželske mladine.

Mladi kmetje pretresajo usmeritve prihodnje SKP

Zveza slovenske podeželske mladine aktivno spremlja dogajanje okrog snovanja ukrepov nove skupne kmetijske politike. Temu bo namenjen tudi spletni seminar, ki se bo odvijal v ponedeljek in torek, 1. in 2. junija zvečer. Na seminarju bo med drugim tekla beseda tudi o dveh strategijah EK, Biodediverzitetni strategiji in Strategiji od vil do vilic, do katerih so mladi kmetje tako v Evropi kot tudi pri nas skeptični. Več o tem je v rubriki povedalagdč. Doris Letina iz Zveze slovenske podeželske mladine.

izobraževanjesvetovanjekmetijstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Mladi kmetje pretresajo usmeritve prihodnje SKP
Zveza slovenske podeželske mladine aktivno spremlja dogajanje okrog snovanja ukrepov nove skupne kmetijske politike. Temu bo namenjen tudi spletni seminar, ki se bo odvijal v ponedeljek in torek, 1. in 2. junija zvečer. Na seminarju bo med drugim tekla beseda tudi o dveh strategijah EK, Biodediverzitetni strategiji in Strategiji od vil do vilic, do katerih so mladi kmetje tako v Evropi kot tudi pri nas skeptični. Več o tem je v rubriki povedalagdč. Doris Letina iz Zveze slovenske podeželske mladine.
VEČ ...|29. 5. 2020
Mladi kmetje pretresajo usmeritve prihodnje SKP
Zveza slovenske podeželske mladine aktivno spremlja dogajanje okrog snovanja ukrepov nove skupne kmetijske politike. Temu bo namenjen tudi spletni seminar, ki se bo odvijal v ponedeljek in torek, 1. in 2. junija zvečer. Na seminarju bo med drugim tekla beseda tudi o dveh strategijah EK, Biodediverzitetni strategiji in Strategiji od vil do vilic, do katerih so mladi kmetje tako v Evropi kot tudi pri nas skeptični. Več o tem je v rubriki povedalagdč. Doris Letina iz Zveze slovenske podeželske mladine.

Robert Božič

izobraževanjesvetovanjekmetijstvo

Via positiva

VEČ ...|28. 5. 2020
Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovor

Via positiva

Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.
Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.
VEČ ...|28. 5. 2020
Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.
Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 5. 2020
Slovenija je biotsko zelo raznolika

Ob Svetovnem dnevu biotske raznolikosti, 22. maju, smo k pogovoru za jutranji program povabili dr. Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

Slovenija je biotsko zelo raznolika

Ob Svetovnem dnevu biotske raznolikosti, 22. maju, smo k pogovoru za jutranji program povabili dr. Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

izobraževanjenaravapogovorokoljedružba

Informativni prispevki

Slovenija je biotsko zelo raznolika
Ob Svetovnem dnevu biotske raznolikosti, 22. maju, smo k pogovoru za jutranji program povabili dr. Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.
VEČ ...|28. 5. 2020
Slovenija je biotsko zelo raznolika
Ob Svetovnem dnevu biotske raznolikosti, 22. maju, smo k pogovoru za jutranji program povabili dr. Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

Nataša Ličen

izobraževanjenaravapogovorokoljedružba

Svetovalnica

VEČ ...|27. 5. 2020
Monika Mohar: Rožice sadimo da bodo razveseljevale nas, ne zaradi sosedov!

Pred nami so še zadnji majski dnevi, ki bi jih lahko zamenjali tudi z aprilskimi, saj se hitro izmenjuje dež in sonce, pa tudi temperature so kar nizke. Na kaj biti pozoren, kako dobro poskrbeti za cvetje in seveda na mnoga druga vaša vprašanja s področja vzgoje cvetja je v današnji Svetovalnici odgovarjala Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah.

Monika Mohar: Rožice sadimo da bodo razveseljevale nas, ne zaradi sosedov!

Pred nami so še zadnji majski dnevi, ki bi jih lahko zamenjali tudi z aprilskimi, saj se hitro izmenjuje dež in sonce, pa tudi temperature so kar nizke. Na kaj biti pozoren, kako dobro poskrbeti za cvetje in seveda na mnoga druga vaša vprašanja s področja vzgoje cvetja je v današnji Svetovalnici odgovarjala Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah.

izobraževanjekmetijstvosvetovanjevrt

Svetovalnica

Monika Mohar: Rožice sadimo da bodo razveseljevale nas, ne zaradi sosedov!
Pred nami so še zadnji majski dnevi, ki bi jih lahko zamenjali tudi z aprilskimi, saj se hitro izmenjuje dež in sonce, pa tudi temperature so kar nizke. Na kaj biti pozoren, kako dobro poskrbeti za cvetje in seveda na mnoga druga vaša vprašanja s področja vzgoje cvetja je v današnji Svetovalnici odgovarjala Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah.
VEČ ...|27. 5. 2020
Monika Mohar: Rožice sadimo da bodo razveseljevale nas, ne zaradi sosedov!
Pred nami so še zadnji majski dnevi, ki bi jih lahko zamenjali tudi z aprilskimi, saj se hitro izmenjuje dež in sonce, pa tudi temperature so kar nizke. Na kaj biti pozoren, kako dobro poskrbeti za cvetje in seveda na mnoga druga vaša vprašanja s področja vzgoje cvetja je v današnji Svetovalnici odgovarjala Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah.

Robert Božič

izobraževanjekmetijstvosvetovanjevrt

Za sožitje

VEČ ...|26. 5. 2020
Čim bolj realistično, izenačeno torej, glejmo nase in na druge.

Zadnja kriza v času epidemije je znova izrisala ostro ločnico med dvema skupinama. So ljudje z veliko mero sočutja in solidarnosti, in drugi, ki se še bolj zaprejo vase in delujejo v smeri zadovoljevanja svojih potreb. Ali je to običajen odziv v krizah in kako krepiti v družbi večjo zavest vživljanja in strpnosti? O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Jožetom Ramovšem.

Čim bolj realistično, izenačeno torej, glejmo nase in na druge.

Zadnja kriza v času epidemije je znova izrisala ostro ločnico med dvema skupinama. So ljudje z veliko mero sočutja in solidarnosti, in drugi, ki se še bolj zaprejo vase in delujejo v smeri zadovoljevanja svojih potreb. Ali je to običajen odziv v krizah in kako krepiti v družbi večjo zavest vživljanja in strpnosti? O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Jožetom Ramovšem.

družbaduhovnostizobraževanjekoronavirusodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Za sožitje

Čim bolj realistično, izenačeno torej, glejmo nase in na druge.
Zadnja kriza v času epidemije je znova izrisala ostro ločnico med dvema skupinama. So ljudje z veliko mero sočutja in solidarnosti, in drugi, ki se še bolj zaprejo vase in delujejo v smeri zadovoljevanja svojih potreb. Ali je to običajen odziv v krizah in kako krepiti v družbi večjo zavest vživljanja in strpnosti? O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Jožetom Ramovšem.
VEČ ...|26. 5. 2020
Čim bolj realistično, izenačeno torej, glejmo nase in na druge.
Zadnja kriza v času epidemije je znova izrisala ostro ločnico med dvema skupinama. So ljudje z veliko mero sočutja in solidarnosti, in drugi, ki se še bolj zaprejo vase in delujejo v smeri zadovoljevanja svojih potreb. Ali je to običajen odziv v krizah in kako krepiti v družbi večjo zavest vživljanja in strpnosti? O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Jožetom Ramovšem.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekoronavirusodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 5. 2020
100 let od smrti Soškega viteza

23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.

100 let od smrti Soškega viteza

23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.

družbaizobraževanjepogovorzgodovinadediščina

Zakladi naše dediščine

100 let od smrti Soškega viteza
23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.
VEČ ...|26. 5. 2020
100 let od smrti Soškega viteza
23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorzgodovinadediščina

Naš gost

VEČ ...|23. 5. 2020
Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović

Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.

Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović

Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.

zdravstvokoronavirusdružbapogovorizobraževanje

Naš gost

Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović
Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.
VEČ ...|23. 5. 2020
Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović
Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.

Blaž Lesnik

zdravstvokoronavirusdružbapogovorizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|22. 5. 2020
Spremenjene prehranjevalne navade v času epidemije

Zaradi epidemije so mnogi v dveh mesecih precej ali povsem spremenili svojo prehrano, tako je pokazala tudi mednarodna raziskava Food-Covid-19, ki so jo izvedli tudi na Inštitutu za nutricionistiko konec aprila 2020. Doc. dr. Anita Kušar, raziskovalka na omenjenem Inštitutu je spregovorila o izsledkih. Več načrtovanja, kakovostnejša živila, več doma pripravljene hrane, manj nakupovanja, tehtnejša uporaba in posledično manj zavržene hrane, so dobri kazalniki, ki bi jih veljalo ohraniti tudi po epidemiji.

Spremenjene prehranjevalne navade v času epidemije

Zaradi epidemije so mnogi v dveh mesecih precej ali povsem spremenili svojo prehrano, tako je pokazala tudi mednarodna raziskava Food-Covid-19, ki so jo izvedli tudi na Inštitutu za nutricionistiko konec aprila 2020. Doc. dr. Anita Kušar, raziskovalka na omenjenem Inštitutu je spregovorila o izsledkih. Več načrtovanja, kakovostnejša živila, več doma pripravljene hrane, manj nakupovanja, tehtnejša uporaba in posledično manj zavržene hrane, so dobri kazalniki, ki bi jih veljalo ohraniti tudi po epidemiji.

izobraževanjesvetovanjezdravstvokulinarikaprehranavzgoja

Svetovalnica

Spremenjene prehranjevalne navade v času epidemije
Zaradi epidemije so mnogi v dveh mesecih precej ali povsem spremenili svojo prehrano, tako je pokazala tudi mednarodna raziskava Food-Covid-19, ki so jo izvedli tudi na Inštitutu za nutricionistiko konec aprila 2020. Doc. dr. Anita Kušar, raziskovalka na omenjenem Inštitutu je spregovorila o izsledkih. Več načrtovanja, kakovostnejša živila, več doma pripravljene hrane, manj nakupovanja, tehtnejša uporaba in posledično manj zavržene hrane, so dobri kazalniki, ki bi jih veljalo ohraniti tudi po epidemiji.
VEČ ...|22. 5. 2020
Spremenjene prehranjevalne navade v času epidemije
Zaradi epidemije so mnogi v dveh mesecih precej ali povsem spremenili svojo prehrano, tako je pokazala tudi mednarodna raziskava Food-Covid-19, ki so jo izvedli tudi na Inštitutu za nutricionistiko konec aprila 2020. Doc. dr. Anita Kušar, raziskovalka na omenjenem Inštitutu je spregovorila o izsledkih. Več načrtovanja, kakovostnejša živila, več doma pripravljene hrane, manj nakupovanja, tehtnejša uporaba in posledično manj zavržene hrane, so dobri kazalniki, ki bi jih veljalo ohraniti tudi po epidemiji.

Nataša Ličen

izobraževanjesvetovanjezdravstvokulinarikaprehranavzgoja

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|22. 5. 2020
Vse o vlaganju zahteve za finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa

V torek, 19. maja, se je zaključil prvi rok za oddajo podpisanega predtiska in izjave za pridobitev finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa. A na Agenciji za kemtijske trge in razvoj podeželje ugotavljajo, da pri nekaterih zahtevkih manjkajo podpisi vlagateljev pri izjavah in v ta namen vlagatelje pozivajo, da kljub temu, če niso pravna oseba oziroma podjetje izpolnijo in podpišejo Izjavo upravičenca, da 31. 12. 2019 še ni bilo podjetje v težavah. Po uredbi, ki je zakonodajna podlaga za ta ukrep namreč pomeni podjetje tudi fizično osebo, torej vsako kmetijo, ki ima ustrezno KMG-MID.

Vse o vlaganju zahteve za finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa

V torek, 19. maja, se je zaključil prvi rok za oddajo podpisanega predtiska in izjave za pridobitev finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa. A na Agenciji za kemtijske trge in razvoj podeželje ugotavljajo, da pri nekaterih zahtevkih manjkajo podpisi vlagateljev pri izjavah in v ta namen vlagatelje pozivajo, da kljub temu, če niso pravna oseba oziroma podjetje izpolnijo in podpišejo Izjavo upravičenca, da 31. 12. 2019 še ni bilo podjetje v težavah. Po uredbi, ki je zakonodajna podlaga za ta ukrep namreč pomeni podjetje tudi fizično osebo, torej vsako kmetijo, ki ima ustrezno KMG-MID.

kmetijstvoizobraževanjesvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vse o vlaganju zahteve za finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa
V torek, 19. maja, se je zaključil prvi rok za oddajo podpisanega predtiska in izjave za pridobitev finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa. A na Agenciji za kemtijske trge in razvoj podeželje ugotavljajo, da pri nekaterih zahtevkih manjkajo podpisi vlagateljev pri izjavah in v ta namen vlagatelje pozivajo, da kljub temu, če niso pravna oseba oziroma podjetje izpolnijo in podpišejo Izjavo upravičenca, da 31. 12. 2019 še ni bilo podjetje v težavah. Po uredbi, ki je zakonodajna podlaga za ta ukrep namreč pomeni podjetje tudi fizično osebo, torej vsako kmetijo, ki ima ustrezno KMG-MID.
VEČ ...|22. 5. 2020
Vse o vlaganju zahteve za finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa
V torek, 19. maja, se je zaključil prvi rok za oddajo podpisanega predtiska in izjave za pridobitev finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa. A na Agenciji za kemtijske trge in razvoj podeželje ugotavljajo, da pri nekaterih zahtevkih manjkajo podpisi vlagateljev pri izjavah in v ta namen vlagatelje pozivajo, da kljub temu, če niso pravna oseba oziroma podjetje izpolnijo in podpišejo Izjavo upravičenca, da 31. 12. 2019 še ni bilo podjetje v težavah. Po uredbi, ki je zakonodajna podlaga za ta ukrep namreč pomeni podjetje tudi fizično osebo, torej vsako kmetijo, ki ima ustrezno KMG-MID.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjesvetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|21. 5. 2020
Bolj naravne zobne ščetke

Monika Kubelj je govorila o novem pristopu umivanja zob. Več kot 80 odstotkov ljudi pogosto pozabi pravočasno zamenjati izrabljeno, z bakterijami naseljeno plastično zobno ščetko. Izberimo boljše, ekološko sprejemljive zobne ščetke iz bambusa, ki so dosegljive tudi pri nas.

Bolj naravne zobne ščetke

Monika Kubelj je govorila o novem pristopu umivanja zob. Več kot 80 odstotkov ljudi pogosto pozabi pravočasno zamenjati izrabljeno, z bakterijami naseljeno plastično zobno ščetko. Izberimo boljše, ekološko sprejemljive zobne ščetke iz bambusa, ki so dosegljive tudi pri nas.

družbaizobraževanjenaravapogovorsvetovanjeinovativnostpodjetništvozdravstvo

Ni meje za dobre ideje

Bolj naravne zobne ščetke
Monika Kubelj je govorila o novem pristopu umivanja zob. Več kot 80 odstotkov ljudi pogosto pozabi pravočasno zamenjati izrabljeno, z bakterijami naseljeno plastično zobno ščetko. Izberimo boljše, ekološko sprejemljive zobne ščetke iz bambusa, ki so dosegljive tudi pri nas.
VEČ ...|21. 5. 2020
Bolj naravne zobne ščetke
Monika Kubelj je govorila o novem pristopu umivanja zob. Več kot 80 odstotkov ljudi pogosto pozabi pravočasno zamenjati izrabljeno, z bakterijami naseljeno plastično zobno ščetko. Izberimo boljše, ekološko sprejemljive zobne ščetke iz bambusa, ki so dosegljive tudi pri nas.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjenaravapogovorsvetovanjeinovativnostpodjetništvozdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|21. 5. 2020
Pomagajmo ohraniti stare sorte vrtnin in poljščin!

V Sloveniji je v teku projektna naloga, katere cilj je zbrati čim več podatkov o starih sortah vrtnin in poljščin ter drugih rastlin, ki so pomembne za prehrano in kmetijstvo in se ohranjajo na posameznih kmetijah oziroma domačijah.

Pomagajmo ohraniti stare sorte vrtnin in poljščin!

V Sloveniji je v teku projektna naloga, katere cilj je zbrati čim več podatkov o starih sortah vrtnin in poljščin ter drugih rastlin, ki so pomembne za prehrano in kmetijstvo in se ohranjajo na posameznih kmetijah oziroma domačijah.

kmetijstvoizobraževanjesvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pomagajmo ohraniti stare sorte vrtnin in poljščin!
V Sloveniji je v teku projektna naloga, katere cilj je zbrati čim več podatkov o starih sortah vrtnin in poljščin ter drugih rastlin, ki so pomembne za prehrano in kmetijstvo in se ohranjajo na posameznih kmetijah oziroma domačijah.
VEČ ...|21. 5. 2020
Pomagajmo ohraniti stare sorte vrtnin in poljščin!
V Sloveniji je v teku projektna naloga, katere cilj je zbrati čim več podatkov o starih sortah vrtnin in poljščin ter drugih rastlin, ki so pomembne za prehrano in kmetijstvo in se ohranjajo na posameznih kmetijah oziroma domačijah.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjesvetovanje

Za življenje

VEČ ...|16. 5. 2020
Kriza novega koronavirusa in odnos med zakoncema

Naš gost je bil predavatelj in priznani terapevt dr. Tomaž Erzar, ki je spregovoril o vlogi družine v današnjem svetu, in koronavirusni krizi, ki je na nekaterih področjih življenje postavila na glavo, spet po drugi strani pa so nas razmere nekako usmerile k temeljem, k pogovoru, k realnemu sobivanju, k čustveni bližini.

Kriza novega koronavirusa in odnos med zakoncema

Naš gost je bil predavatelj in priznani terapevt dr. Tomaž Erzar, ki je spregovoril o vlogi družine v današnjem svetu, in koronavirusni krizi, ki je na nekaterih področjih življenje postavila na glavo, spet po drugi strani pa so nas razmere nekako usmerile k temeljem, k pogovoru, k realnemu sobivanju, k čustveni bližini.

izobraževanjemladiodnosisvetovanjevzgoja

Za življenje

Kriza novega koronavirusa in odnos med zakoncema
Naš gost je bil predavatelj in priznani terapevt dr. Tomaž Erzar, ki je spregovoril o vlogi družine v današnjem svetu, in koronavirusni krizi, ki je na nekaterih področjih življenje postavila na glavo, spet po drugi strani pa so nas razmere nekako usmerile k temeljem, k pogovoru, k realnemu sobivanju, k čustveni bližini.
VEČ ...|16. 5. 2020
Kriza novega koronavirusa in odnos med zakoncema
Naš gost je bil predavatelj in priznani terapevt dr. Tomaž Erzar, ki je spregovoril o vlogi družine v današnjem svetu, in koronavirusni krizi, ki je na nekaterih področjih življenje postavila na glavo, spet po drugi strani pa so nas razmere nekako usmerile k temeljem, k pogovoru, k realnemu sobivanju, k čustveni bližini.

Robert Božič

izobraževanjemladiodnosisvetovanjevzgoja

Komentar Družina

VEČ ...|14. 5. 2020
Samo Repolusk: Sedanji šolski trenutek

Samo Repolusk: Sedanji šolski trenutek

komentarizobraževanješolstvokoronavirus

Komentar Družina

Samo Repolusk: Sedanji šolski trenutek
VEČ ...|14. 5. 2020
Samo Repolusk: Sedanji šolski trenutek

Samo Repolusk

komentarizobraževanješolstvokoronavirus

Via positiva

VEČ ...|14. 5. 2020
Zmota vsemogočnosti posameznika

Odrasli se kljub izkušnjah, ki jih že imamo, različno odzivamo na spremembe. Mnogi prestrašeno in z negotovostjo. Kaj pa otroci? Pozabljamo, da še preden se sami zavemo strahov, ki nas držijo v oklepu, jih v nas prepoznajo otroci. O ozadjih pandemije bomo govorili z dr. Anico Mikuš Kos, psihiatrinjo in pediatrinjo, ki je svoje življenje posvetila duševnemu zdravju otrok, v oddaji Via positiva, ob 17. uri.

Zmota vsemogočnosti posameznika

Odrasli se kljub izkušnjah, ki jih že imamo, različno odzivamo na spremembe. Mnogi prestrašeno in z negotovostjo. Kaj pa otroci? Pozabljamo, da še preden se sami zavemo strahov, ki nas držijo v oklepu, jih v nas prepoznajo otroci. O ozadjih pandemije bomo govorili z dr. Anico Mikuš Kos, psihiatrinjo in pediatrinjo, ki je svoje življenje posvetila duševnemu zdravju otrok, v oddaji Via positiva, ob 17. uri.

družbaizobraževanjekulturamladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Zmota vsemogočnosti posameznika
Odrasli se kljub izkušnjah, ki jih že imamo, različno odzivamo na spremembe. Mnogi prestrašeno in z negotovostjo. Kaj pa otroci? Pozabljamo, da še preden se sami zavemo strahov, ki nas držijo v oklepu, jih v nas prepoznajo otroci. O ozadjih pandemije bomo govorili z dr. Anico Mikuš Kos, psihiatrinjo in pediatrinjo, ki je svoje življenje posvetila duševnemu zdravju otrok, v oddaji Via positiva, ob 17. uri.
VEČ ...|14. 5. 2020
Zmota vsemogočnosti posameznika
Odrasli se kljub izkušnjah, ki jih že imamo, različno odzivamo na spremembe. Mnogi prestrašeno in z negotovostjo. Kaj pa otroci? Pozabljamo, da še preden se sami zavemo strahov, ki nas držijo v oklepu, jih v nas prepoznajo otroci. O ozadjih pandemije bomo govorili z dr. Anico Mikuš Kos, psihiatrinjo in pediatrinjo, ki je svoje življenje posvetila duševnemu zdravju otrok, v oddaji Via positiva, ob 17. uri.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Pogovor o

VEČ ...|13. 5. 2020
Šolanje v času pandemije

Po dveh mesecih se počasi spet začenjajo odpirati vzgojno varstvene ustanove, toda ne vse, zlasti pa ne na široko.

Šolanje v času pandemije

Po dveh mesecih se počasi spet začenjajo odpirati vzgojno varstvene ustanove, toda ne vse, zlasti pa ne na široko.

šolanjeizobraževanje

Pogovor o

Šolanje v času pandemije
Po dveh mesecih se počasi spet začenjajo odpirati vzgojno varstvene ustanove, toda ne vse, zlasti pa ne na široko.
VEČ ...|13. 5. 2020
Šolanje v času pandemije
Po dveh mesecih se počasi spet začenjajo odpirati vzgojno varstvene ustanove, toda ne vse, zlasti pa ne na široko.

Tanja Dominko

šolanjeizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 5. 2020
V vzgojnih in izobraževalnih ustanovah stekle priprave na vnovično odprtje vrat

Vzgojne in izobraževalne ustanove bodo v kratkem znova odprle vrata. Najmlajši se bodo lahko vrnili v vrtce, del učencev in dijakov bo spet sedlo v šolske klopi. Veljali bodo previdnostni ukrepi, ki jih pristojno ministrstvo skupaj s stroko zbralo v skupna navodila. Priprave so že stekle.

V vzgojnih in izobraževalnih ustanovah stekle priprave na vnovično odprtje vrat

Vzgojne in izobraževalne ustanove bodo v kratkem znova odprle vrata. Najmlajši se bodo lahko vrnili v vrtce, del učencev in dijakov bo spet sedlo v šolske klopi. Veljali bodo previdnostni ukrepi, ki jih pristojno ministrstvo skupaj s stroko zbralo v skupna navodila. Priprave so že stekle.

politikaizobraževanjeinfokoronavirusšolstvo

Informativni prispevki

V vzgojnih in izobraževalnih ustanovah stekle priprave na vnovično odprtje vrat
Vzgojne in izobraževalne ustanove bodo v kratkem znova odprle vrata. Najmlajši se bodo lahko vrnili v vrtce, del učencev in dijakov bo spet sedlo v šolske klopi. Veljali bodo previdnostni ukrepi, ki jih pristojno ministrstvo skupaj s stroko zbralo v skupna navodila. Priprave so že stekle.
VEČ ...|11. 5. 2020
V vzgojnih in izobraževalnih ustanovah stekle priprave na vnovično odprtje vrat
Vzgojne in izobraževalne ustanove bodo v kratkem znova odprle vrata. Najmlajši se bodo lahko vrnili v vrtce, del učencev in dijakov bo spet sedlo v šolske klopi. Veljali bodo previdnostni ukrepi, ki jih pristojno ministrstvo skupaj s stroko zbralo v skupna navodila. Priprave so že stekle.

Helena Križnik

politikaizobraževanjeinfokoronavirusšolstvo

Luč v temi

VEČ ...|10. 5. 2020
Ustvarjanje slepih iz domačega fotelja

Čas, ki ga zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa preživljamo doma, si tudi slepi in slabovidni krajšajo na različne načine. Med drugim ustvarjajo tudi glasbo. In prav njihova glasba je bila rdeča nit tokratne oddaje Luč v temi. Slišali pa ste tudi poslanico ob mednarodnem dnevu psov vodičev, prispevek učencev iz centra Iris ter poročilo o izobraževanju s področja spletne trgovine.

Ustvarjanje slepih iz domačega fotelja

Čas, ki ga zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa preživljamo doma, si tudi slepi in slabovidni krajšajo na različne načine. Med drugim ustvarjajo tudi glasbo. In prav njihova glasba je bila rdeča nit tokratne oddaje Luč v temi. Slišali pa ste tudi poslanico ob mednarodnem dnevu psov vodičev, prispevek učencev iz centra Iris ter poročilo o izobraževanju s področja spletne trgovine.

glasbaslepi in slabovidniizobraževanjedružba

Luč v temi

Ustvarjanje slepih iz domačega fotelja
Čas, ki ga zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa preživljamo doma, si tudi slepi in slabovidni krajšajo na različne načine. Med drugim ustvarjajo tudi glasbo. In prav njihova glasba je bila rdeča nit tokratne oddaje Luč v temi. Slišali pa ste tudi poslanico ob mednarodnem dnevu psov vodičev, prispevek učencev iz centra Iris ter poročilo o izobraževanju s področja spletne trgovine.
VEČ ...|10. 5. 2020
Ustvarjanje slepih iz domačega fotelja
Čas, ki ga zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa preživljamo doma, si tudi slepi in slabovidni krajšajo na različne načine. Med drugim ustvarjajo tudi glasbo. In prav njihova glasba je bila rdeča nit tokratne oddaje Luč v temi. Slišali pa ste tudi poslanico ob mednarodnem dnevu psov vodičev, prispevek učencev iz centra Iris ter poročilo o izobraževanju s področja spletne trgovine.

Sonja Pungertnik

glasbaslepi in slabovidniizobraževanjedružba

Za življenje

VEČ ...|9. 5. 2020
Izkazalo se je, da otroci ne ubogajo

Marko Juhant, specialni pedagog, je v odmeuv na razmere zaradi epidemije opisal rezultate ankete, ko so starši in učitelji opisovali razmere učenja na daljavo oziroma doma.

Izkazalo se je, da otroci ne ubogajo

Marko Juhant, specialni pedagog, je v odmeuv na razmere zaradi epidemije opisal rezultate ankete, ko so starši in učitelji opisovali razmere učenja na daljavo oziroma doma.

družbaizobraževanjemladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Izkazalo se je, da otroci ne ubogajo
Marko Juhant, specialni pedagog, je v odmeuv na razmere zaradi epidemije opisal rezultate ankete, ko so starši in učitelji opisovali razmere učenja na daljavo oziroma doma.
VEČ ...|9. 5. 2020
Izkazalo se je, da otroci ne ubogajo
Marko Juhant, specialni pedagog, je v odmeuv na razmere zaradi epidemije opisal rezultate ankete, ko so starši in učitelji opisovali razmere učenja na daljavo oziroma doma.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjemladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Mladoskop

VEČ ...|8. 5. 2020
Summerjob doma

Mladi za zedinjen svet so v Tednu za zedinjeni svet pripravili posebno obliko Summerjoba. Zaradi epidemije so ga izvajali kar na svojih domovih. Dnevno so se spodbujali in objavljali izzive, klicali h konkretnim delom solidarnosti, hvaležnosti, k pomoči osamljenim in podobno. O tem smo govorili z Nejcem Povirkom in Patricijo ter Veroniko Žižek.

Summerjob doma

Mladi za zedinjen svet so v Tednu za zedinjeni svet pripravili posebno obliko Summerjoba. Zaradi epidemije so ga izvajali kar na svojih domovih. Dnevno so se spodbujali in objavljali izzive, klicali h konkretnim delom solidarnosti, hvaležnosti, k pomoči osamljenim in podobno. O tem smo govorili z Nejcem Povirkom in Patricijo ter Veroniko Žižek.

družbaduhovnostizobraževanjemladikulturapogovor

Mladoskop

Summerjob doma
Mladi za zedinjen svet so v Tednu za zedinjeni svet pripravili posebno obliko Summerjoba. Zaradi epidemije so ga izvajali kar na svojih domovih. Dnevno so se spodbujali in objavljali izzive, klicali h konkretnim delom solidarnosti, hvaležnosti, k pomoči osamljenim in podobno. O tem smo govorili z Nejcem Povirkom in Patricijo ter Veroniko Žižek.
VEČ ...|8. 5. 2020
Summerjob doma
Mladi za zedinjen svet so v Tednu za zedinjeni svet pripravili posebno obliko Summerjoba. Zaradi epidemije so ga izvajali kar na svojih domovih. Dnevno so se spodbujali in objavljali izzive, klicali h konkretnim delom solidarnosti, hvaležnosti, k pomoči osamljenim in podobno. O tem smo govorili z Nejcem Povirkom in Patricijo ter Veroniko Žižek.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjemladikulturapogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|7. 5. 2020
Startup podjetja valilnica talentov

Urban Lapajne je spregovoril o Podim DX, eni izmed najvplivnejših startup & tehnoloških konferenc v Evropi.

Startup podjetja valilnica talentov

Urban Lapajne je spregovoril o Podim DX, eni izmed najvplivnejših startup & tehnoloških konferenc v Evropi.

družbaizobraževanjeposlovnostinovativnost

Ni meje za dobre ideje

Startup podjetja valilnica talentov
Urban Lapajne je spregovoril o Podim DX, eni izmed najvplivnejših startup & tehnoloških konferenc v Evropi.
VEČ ...|7. 5. 2020
Startup podjetja valilnica talentov
Urban Lapajne je spregovoril o Podim DX, eni izmed najvplivnejših startup & tehnoloških konferenc v Evropi.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeposlovnostinovativnost

Via positiva

VEČ ...|7. 5. 2020
Boljše rešitve v zdravstvu

Dr. Krištof Zevnik, zobozdravnik, je močno vpet v iskanje boljšega sistema in rešitev v medicini. Z njim smo osvetlili priložnosti sedanjega negotovega časa, razmišljali o sporočilih pretiranega potrošništva, ki nas zavaja v občutjih varnosti. Predvsem pa govorili o boljših sistemskih pristopih v zdravstvenem sistemu, ki bo na prvo mesto postavljal človeka.

Boljše rešitve v zdravstvu

Dr. Krištof Zevnik, zobozdravnik, je močno vpet v iskanje boljšega sistema in rešitev v medicini. Z njim smo osvetlili priložnosti sedanjega negotovega časa, razmišljali o sporočilih pretiranega potrošništva, ki nas zavaja v občutjih varnosti. Predvsem pa govorili o boljših sistemskih pristopih v zdravstvenem sistemu, ki bo na prvo mesto postavljal človeka.

družbaizobraževanjepogovorzdravstvo

Via positiva

Boljše rešitve v zdravstvu
Dr. Krištof Zevnik, zobozdravnik, je močno vpet v iskanje boljšega sistema in rešitev v medicini. Z njim smo osvetlili priložnosti sedanjega negotovega časa, razmišljali o sporočilih pretiranega potrošništva, ki nas zavaja v občutjih varnosti. Predvsem pa govorili o boljših sistemskih pristopih v zdravstvenem sistemu, ki bo na prvo mesto postavljal človeka.
VEČ ...|7. 5. 2020
Boljše rešitve v zdravstvu
Dr. Krištof Zevnik, zobozdravnik, je močno vpet v iskanje boljšega sistema in rešitev v medicini. Z njim smo osvetlili priložnosti sedanjega negotovega časa, razmišljali o sporočilih pretiranega potrošništva, ki nas zavaja v občutjih varnosti. Predvsem pa govorili o boljših sistemskih pristopih v zdravstvenem sistemu, ki bo na prvo mesto postavljal človeka.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorzdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|4. 5. 2020
Kaj pravzaprav pomeni izraz seneno mleko?

Kaj se skriva za izrazom seneno mleko, nam je pojasnila svetovalka Anja Mežan s KGZ Novo mesto.

Kaj pravzaprav pomeni izraz seneno mleko?

Kaj se skriva za izrazom seneno mleko, nam je pojasnila svetovalka Anja Mežan s KGZ Novo mesto.

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kaj pravzaprav pomeni izraz seneno mleko?
Kaj se skriva za izrazom seneno mleko, nam je pojasnila svetovalka Anja Mežan s KGZ Novo mesto.
VEČ ...|4. 5. 2020
Kaj pravzaprav pomeni izraz seneno mleko?
Kaj se skriva za izrazom seneno mleko, nam je pojasnila svetovalka Anja Mežan s KGZ Novo mesto.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanje

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|4. 5. 2020
Sredi lepe te pomladi svetega Florjana god

Sveti Florjan je zavetnik gasilcev in skoraj ni gasilskega doma, ki ne bi imel upodobljenega tega rimskega vojščaka, ki so ga v starem veku utopili. Verjetno je nadomesti neko vodno božanstvo. Na ta dan je v preteklosti bilo ponekod prepovedano kuriti, oziroma opravljati dela, ki so povezana z ognjem, drugod pa so bile znane šege obrednega kurjenja. Še danes pa hodijo ponekod ob tem prazniku koledovat s posebno florjanovsko pesmijo in v zameno pobirajo jajca.Florjanovske kolednice so se oglašale v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte,

Sredi lepe te pomladi svetega Florjana god

Sveti Florjan je zavetnik gasilcev in skoraj ni gasilskega doma, ki ne bi imel upodobljenega tega rimskega vojščaka, ki so ga v starem veku utopili. Verjetno je nadomesti neko vodno božanstvo. Na ta dan je v preteklosti bilo ponekod prepovedano kuriti, oziroma opravljati dela, ki so povezana z ognjem, drugod pa so bile znane šege obrednega kurjenja. Še danes pa hodijo ponekod ob tem prazniku koledovat s posebno florjanovsko pesmijo in v zameno pobirajo jajca.Florjanovske kolednice so se oglašale v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte,

spominglasbaizobraževanje

Pevci zapojte, godci zagodte

Sredi lepe te pomladi svetega Florjana god
Sveti Florjan je zavetnik gasilcev in skoraj ni gasilskega doma, ki ne bi imel upodobljenega tega rimskega vojščaka, ki so ga v starem veku utopili. Verjetno je nadomesti neko vodno božanstvo. Na ta dan je v preteklosti bilo ponekod prepovedano kuriti, oziroma opravljati dela, ki so povezana z ognjem, drugod pa so bile znane šege obrednega kurjenja. Še danes pa hodijo ponekod ob tem prazniku koledovat s posebno florjanovsko pesmijo in v zameno pobirajo jajca.Florjanovske kolednice so se oglašale v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte,
VEČ ...|4. 5. 2020
Sredi lepe te pomladi svetega Florjana god
Sveti Florjan je zavetnik gasilcev in skoraj ni gasilskega doma, ki ne bi imel upodobljenega tega rimskega vojščaka, ki so ga v starem veku utopili. Verjetno je nadomesti neko vodno božanstvo. Na ta dan je v preteklosti bilo ponekod prepovedano kuriti, oziroma opravljati dela, ki so povezana z ognjem, drugod pa so bile znane šege obrednega kurjenja. Še danes pa hodijo ponekod ob tem prazniku koledovat s posebno florjanovsko pesmijo in v zameno pobirajo jajca.Florjanovske kolednice so se oglašale v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte,

Vesna Sever Borovnik

spominglasbaizobraževanje

Petkov večer

VEČ ...|1. 5. 2020
Odkrivamo rusko prostranstvo z Rusko dačo

Z doživeto pripovedjo Damjane Osterc, turistično vodnico pri Agenciji Ruska dača, smo spoznavali Sibirijo, Moskvo, Kamčatko, za trenutek tudi del Turčije in arabski svet.

Odkrivamo rusko prostranstvo z Rusko dačo

Z doživeto pripovedjo Damjane Osterc, turistično vodnico pri Agenciji Ruska dača, smo spoznavali Sibirijo, Moskvo, Kamčatko, za trenutek tudi del Turčije in arabski svet.

kulturapogovorpotovanjedružbaizobraževanje

Petkov večer

Odkrivamo rusko prostranstvo z Rusko dačo
Z doživeto pripovedjo Damjane Osterc, turistično vodnico pri Agenciji Ruska dača, smo spoznavali Sibirijo, Moskvo, Kamčatko, za trenutek tudi del Turčije in arabski svet.
VEČ ...|1. 5. 2020
Odkrivamo rusko prostranstvo z Rusko dačo
Z doživeto pripovedjo Damjane Osterc, turistično vodnico pri Agenciji Ruska dača, smo spoznavali Sibirijo, Moskvo, Kamčatko, za trenutek tudi del Turčije in arabski svet.

Nataša Ličen

kulturapogovorpotovanjedružbaizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|1. 5. 2020
Vrednost dela

Z Julijo Pelc, psihologinjo in psihoterapevtko, družinsko terapevtko, smo govorili o vrednoti dela. Kako vzgajamo za zdravo delavnost, za pravo vrednotenje dela, željo po ustvarjanju, kako ohranjamo zanimanje za delo, ki ga opravljamo po več letih že skoraj rutinsko, in kako pomagamo ob izgubi dela?

Vrednost dela

Z Julijo Pelc, psihologinjo in psihoterapevtko, družinsko terapevtko, smo govorili o vrednoti dela. Kako vzgajamo za zdravo delavnost, za pravo vrednotenje dela, željo po ustvarjanju, kako ohranjamo zanimanje za delo, ki ga opravljamo po več letih že skoraj rutinsko, in kako pomagamo ob izgubi dela?

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanje

Svetovalnica

Vrednost dela
Z Julijo Pelc, psihologinjo in psihoterapevtko, družinsko terapevtko, smo govorili o vrednoti dela. Kako vzgajamo za zdravo delavnost, za pravo vrednotenje dela, željo po ustvarjanju, kako ohranjamo zanimanje za delo, ki ga opravljamo po več letih že skoraj rutinsko, in kako pomagamo ob izgubi dela?
VEČ ...|1. 5. 2020
Vrednost dela
Z Julijo Pelc, psihologinjo in psihoterapevtko, družinsko terapevtko, smo govorili o vrednoti dela. Kako vzgajamo za zdravo delavnost, za pravo vrednotenje dela, željo po ustvarjanju, kako ohranjamo zanimanje za delo, ki ga opravljamo po več letih že skoraj rutinsko, in kako pomagamo ob izgubi dela?

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanje

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|13. 7. 2020
Javni potniški promet

Nedavno je vlada uredila brezplačne vozovnice v javnem potniškem prometu. Kdo je upravičen, kako urediti prevoz in kaj vse je potrebno upoštevati ob trenutnih omejitvenih ukrepih je razložil današnji gost, sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok.

Javni potniški promet

Nedavno je vlada uredila brezplačne vozovnice v javnem potniškem prometu. Kdo je upravičen, kako urediti prevoz in kaj vse je potrebno upoštevati ob trenutnih omejitvenih ukrepih je razložil današnji gost, sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok.

Blaž Lesnik

svetovanjepogovorpotnikpromet

Moja zgodba

VEČ ...|12. 7. 2020
Goli otok po 70. letih - Mira Miladinović Zalaznik, Manca Erzetič

Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo 29. novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili dr. Miri Miladinović Zalaznik, ki je spregovorila o Golem otoku danes in dr. Manci Erzetič. Naslov njenega prispevka je bil Goli otok kot totalitaristična zastraševalna metoda.

Goli otok po 70. letih - Mira Miladinović Zalaznik, Manca Erzetič

Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo 29. novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili dr. Miri Miladinović Zalaznik, ki je spregovorila o Golem otoku danes in dr. Manci Erzetič. Naslov njenega prispevka je bil Goli otok kot totalitaristična zastraševalna metoda.

Jože Bartolj

spominGoli otokMira Miladinović ZalaznikManca Erzetič

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 7. 2020
Kljub epidemiji je povezanost z rojaki ostala

Čeprav so julijska srečanja za rojake v domovini letos odpadla, pa so Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres in Slovenija v svetu pripravili različne programe. Predstavili so jih voditelj Lenart Rihar, generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa in generalni tajnik Boštjan Kocmur. V začetku smo slišali, kako so na Brezjah obeležili nedeljo Slovencev po svetu (maševal je škof Anton Jamnik). Na koncu je bilo nekaj novic in tudi napoved slovesnosti v Trstu ob vrnitivi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.

Kljub epidemiji je povezanost z rojaki ostala

Čeprav so julijska srečanja za rojake v domovini letos odpadla, pa so Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres in Slovenija v svetu pripravili različne programe. Predstavili so jih voditelj Lenart Rihar, generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa in generalni tajnik Boštjan Kocmur. V začetku smo slišali, kako so na Brezjah obeležili nedeljo Slovencev po svetu (maševal je škof Anton Jamnik). Na koncu je bilo nekaj novic in tudi napoved slovesnosti v Trstu ob vrnitivi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.

Matjaž Merljak

inforojakiitalijatrst

Doživetja narave

VEČ ...|10. 7. 2020
Hoja in lepota slovenske dežele

V oddaji so se prepletale misli o hoji ob slikanju čudovite slovenske pokrajine, predvsem planin in gorskega sveta. Povedali smo tudi, da je večina otrok, za katere smo zbirali sredstva v akciji S srcem za morje otrok, že užila teden dni počitnic ob slovenski obali.

Hoja in lepota slovenske dežele

V oddaji so se prepletale misli o hoji ob slikanju čudovite slovenske pokrajine, predvsem planin in gorskega sveta. Povedali smo tudi, da je večina otrok, za katere smo zbirali sredstva v akciji S srcem za morje otrok, že užila teden dni počitnic ob slovenski obali.

Blaž Lesnik

naravahojagoreduhovnost

Za življenje

VEČ ...|11. 7. 2020
Marko Juhant v odgovorih na vprašanja poslušalcev o vzgoji

Specialni pedagog Marko Juhant, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Predstavili smo tudi njegovo zadnjo knjigo Varuh dolžnosti staršev. Otrok se v šoli izobražuje za čas, ki šele prihaja. Kaj pa vzgoja? Za kateri čas pa ga vzgajamo? Tudi o tem v oddaji. ► DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 7. 2020
Stritarjeva nagrajenka, Film pod zvezdami

Stritarjevo nagrado, ki jo mladim literarnim kritičarkam oziroma kritikom podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, je prejela Veronika Šoster. Ljubljanski Kinodvor je v sodelovanju z Ljubljanskim gradom deseto leto zapored pripravil Film pod zvezdami, ki bo med 16. julijem in 8. avgustom postregel z najbolj odmevnimi filmi pretekle kinematografske sezone.

Stritarjeva nagrajenka, Film pod zvezdami

Stritarjevo nagrado, ki jo mladim literarnim kritičarkam oziroma kritikom podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, je prejela Veronika Šoster. Ljubljanski Kinodvor je v sodelovanju z Ljubljanskim gradom deseto leto zapored pripravil Film pod zvezdami, ki bo med 16. julijem in 8. avgustom postregel z najbolj odmevnimi filmi pretekle kinematografske sezone.

Marjan Bunič

kulturaknjigakritikafilmLjubljanski grad

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|13. 7. 2020
Kaj še sejemo v juliju

Svetovala je Fanči Perdih iz semenarske hiše Amarant.

Kaj še sejemo v juliju

Svetovala je Fanči Perdih iz semenarske hiše Amarant.

Slavi Košir

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|13. 7. 2020
Javni potniški promet

Nedavno je vlada uredila brezplačne vozovnice v javnem potniškem prometu. Kdo je upravičen, kako urediti prevoz in kaj vse je potrebno upoštevati ob trenutnih omejitvenih ukrepih je razložil današnji gost, sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok.

Javni potniški promet

Nedavno je vlada uredila brezplačne vozovnice v javnem potniškem prometu. Kdo je upravičen, kako urediti prevoz in kaj vse je potrebno upoštevati ob trenutnih omejitvenih ukrepih je razložil današnji gost, sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok.

Blaž Lesnik

svetovanjepogovorpotnikpromet

Duhovna misel

VEČ ...|13. 7. 2020
Iskati sebe? Kristusa!

Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel.(Mt 10, 39)

Iskati sebe? Kristusa!

Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel.(Mt 10, 39)

Gregor Čušin

duhovnost