Sol in luč

VEČ ...|1. 4. 2025
Viktor Frankl

Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.

Viktor Frankl

Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.

duhovnostizobraževanjeodnosi

Sol in luč

Viktor Frankl

Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.

VEČ ...|1. 4. 2025
Viktor Frankl

Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

duhovnostizobraževanjeodnosi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|27. 3. 2025
Pokal za Planico

Zala Ban, štirinajstletnica, je zmagovalka ustvarjalnega natečaja Ustvari pokal za Planico v letu 2025. Izbrana je bila med kar osemsto ostalimi predlogi mladih ustvarjalcev. Zmagala je risba Zlati (po)let

Na ustvarjalni natečaj Skupine Triglav je prispelo več kot 800 risb mladih avtorjev iz vse Slovenije. Za obisk največjega slovenskega športnega praznika, ki dolino pod Poncami prevetri na zadnji konec tedna v marcu, so se otroci in mladostniki že tretjič zapored potegovali s sodelovanjem na natečaju »Ustvari pokal za Planico 7.« Bogato okrašen podstavek s podobami Planik, vzpenjajoča se zavita skakalnica in (po)let čaplje so ključni elementi risbe, ki jo je na ustvarjalni natečaj Skupine Triglav oddala devetošolka iz Šentvida nad Ljubljano. Njihova povezanost z neokrnjeno naravo doline pod Poncami je bila razlog, ki je prepričal komisijo, da bo prav po tej risbi ustvarjen pravi pokal za zmagovalca Planice 7. Na podlagi risbe, ki jo je izbrala komisija, je ob pomoči Jerneja Verbuca iz lesa pripravljen tudi pravi pokal za skakalca, ki je v Planici v sedmih uradnih serijah osvojil najvišje število točk. neta Čufarja iz Ljubljane ter OŠ Gornja Radgona, OŠ Ljubečna in OŠ Šmartno pri Litiji.

Pokal za Planico

Zala Ban, štirinajstletnica, je zmagovalka ustvarjalnega natečaja Ustvari pokal za Planico v letu 2025. Izbrana je bila med kar osemsto ostalimi predlogi mladih ustvarjalcev. Zmagala je risba Zlati (po)let

Na ustvarjalni natečaj Skupine Triglav je prispelo več kot 800 risb mladih avtorjev iz vse Slovenije. Za obisk največjega slovenskega športnega praznika, ki dolino pod Poncami prevetri na zadnji konec tedna v marcu, so se otroci in mladostniki že tretjič zapored potegovali s sodelovanjem na natečaju »Ustvari pokal za Planico 7.« Bogato okrašen podstavek s podobami Planik, vzpenjajoča se zavita skakalnica in (po)let čaplje so ključni elementi risbe, ki jo je na ustvarjalni natečaj Skupine Triglav oddala devetošolka iz Šentvida nad Ljubljano. Njihova povezanost z neokrnjeno naravo doline pod Poncami je bila razlog, ki je prepričal komisijo, da bo prav po tej risbi ustvarjen pravi pokal za zmagovalca Planice 7. Na podlagi risbe, ki jo je izbrala komisija, je ob pomoči Jerneja Verbuca iz lesa pripravljen tudi pravi pokal za skakalca, ki je v Planici v sedmih uradnih serijah osvojil najvišje število točk. neta Čufarja iz Ljubljane ter OŠ Gornja Radgona, OŠ Ljubečna in OŠ Šmartno pri Litiji.

izobraževanjepodjetništvomladidružbašport

Ni meje za dobre ideje

Pokal za Planico

Zala Ban, štirinajstletnica, je zmagovalka ustvarjalnega natečaja Ustvari pokal za Planico v letu 2025. Izbrana je bila med kar osemsto ostalimi predlogi mladih ustvarjalcev. Zmagala je risba Zlati (po)let

Na ustvarjalni natečaj Skupine Triglav je prispelo več kot 800 risb mladih avtorjev iz vse Slovenije. Za obisk največjega slovenskega športnega praznika, ki dolino pod Poncami prevetri na zadnji konec tedna v marcu, so se otroci in mladostniki že tretjič zapored potegovali s sodelovanjem na natečaju »Ustvari pokal za Planico 7.« Bogato okrašen podstavek s podobami Planik, vzpenjajoča se zavita skakalnica in (po)let čaplje so ključni elementi risbe, ki jo je na ustvarjalni natečaj Skupine Triglav oddala devetošolka iz Šentvida nad Ljubljano. Njihova povezanost z neokrnjeno naravo doline pod Poncami je bila razlog, ki je prepričal komisijo, da bo prav po tej risbi ustvarjen pravi pokal za zmagovalca Planice 7. Na podlagi risbe, ki jo je izbrala komisija, je ob pomoči Jerneja Verbuca iz lesa pripravljen tudi pravi pokal za skakalca, ki je v Planici v sedmih uradnih serijah osvojil najvišje število točk. neta Čufarja iz Ljubljane ter OŠ Gornja Radgona, OŠ Ljubečna in OŠ Šmartno pri Litiji.

VEČ ...|27. 3. 2025
Pokal za Planico

Zala Ban, štirinajstletnica, je zmagovalka ustvarjalnega natečaja Ustvari pokal za Planico v letu 2025. Izbrana je bila med kar osemsto ostalimi predlogi mladih ustvarjalcev. Zmagala je risba Zlati (po)let

Na ustvarjalni natečaj Skupine Triglav je prispelo več kot 800 risb mladih avtorjev iz vse Slovenije. Za obisk največjega slovenskega športnega praznika, ki dolino pod Poncami prevetri na zadnji konec tedna v marcu, so se otroci in mladostniki že tretjič zapored potegovali s sodelovanjem na natečaju »Ustvari pokal za Planico 7.« Bogato okrašen podstavek s podobami Planik, vzpenjajoča se zavita skakalnica in (po)let čaplje so ključni elementi risbe, ki jo je na ustvarjalni natečaj Skupine Triglav oddala devetošolka iz Šentvida nad Ljubljano. Njihova povezanost z neokrnjeno naravo doline pod Poncami je bila razlog, ki je prepričal komisijo, da bo prav po tej risbi ustvarjen pravi pokal za zmagovalca Planice 7. Na podlagi risbe, ki jo je izbrala komisija, je ob pomoči Jerneja Verbuca iz lesa pripravljen tudi pravi pokal za skakalca, ki je v Planici v sedmih uradnih serijah osvojil najvišje število točk. neta Čufarja iz Ljubljane ter OŠ Gornja Radgona, OŠ Ljubečna in OŠ Šmartno pri Litiji.

Nataša Ličen

izobraževanjepodjetništvomladidružbašport

Via positiva

VEČ ...|27. 3. 2025
Skrivni svet avtizma

Nuša Piber je profesorica glasbe, ustanoviteljica in direktorica Glasbenega centra DO-RE-MI, zasebnega Zavoda za vzgojo in izobraževanje. Nuša je tudi Willemsova učiteljica. To metodo učenja je v oddaji na hitro predstavila, spregovorila je o svojem delu z otroki z motnjo avtističnega spektra, o prizadevanjih za njihovo večje vključevanje v vse vidike družbe, saj je Nuša Piber zagovornica pravic otrok z avtizmom, na Akademiji za glasbo je organizirala mednarodni posvet z naslovom Skrivni svet avtizma.  

Skrivni svet avtizma

Nuša Piber je profesorica glasbe, ustanoviteljica in direktorica Glasbenega centra DO-RE-MI, zasebnega Zavoda za vzgojo in izobraževanje. Nuša je tudi Willemsova učiteljica. To metodo učenja je v oddaji na hitro predstavila, spregovorila je o svojem delu z otroki z motnjo avtističnega spektra, o prizadevanjih za njihovo večje vključevanje v vse vidike družbe, saj je Nuša Piber zagovornica pravic otrok z avtizmom, na Akademiji za glasbo je organizirala mednarodni posvet z naslovom Skrivni svet avtizma.  

družbapogovorzdravjeotrociizobraževanjeglasbašola

Via positiva

Skrivni svet avtizma

Nuša Piber je profesorica glasbe, ustanoviteljica in direktorica Glasbenega centra DO-RE-MI, zasebnega Zavoda za vzgojo in izobraževanje. Nuša je tudi Willemsova učiteljica. To metodo učenja je v oddaji na hitro predstavila, spregovorila je o svojem delu z otroki z motnjo avtističnega spektra, o prizadevanjih za njihovo večje vključevanje v vse vidike družbe, saj je Nuša Piber zagovornica pravic otrok z avtizmom, na Akademiji za glasbo je organizirala mednarodni posvet z naslovom Skrivni svet avtizma.  

VEČ ...|27. 3. 2025
Skrivni svet avtizma

Nuša Piber je profesorica glasbe, ustanoviteljica in direktorica Glasbenega centra DO-RE-MI, zasebnega Zavoda za vzgojo in izobraževanje. Nuša je tudi Willemsova učiteljica. To metodo učenja je v oddaji na hitro predstavila, spregovorila je o svojem delu z otroki z motnjo avtističnega spektra, o prizadevanjih za njihovo večje vključevanje v vse vidike družbe, saj je Nuša Piber zagovornica pravic otrok z avtizmom, na Akademiji za glasbo je organizirala mednarodni posvet z naslovom Skrivni svet avtizma.  

Nataša Ličen

družbapogovorzdravjeotrociizobraževanjeglasbašola

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 3. 2025
Pohod za življenje v Kopru

Še dva dneva nas ločita od prvega letošnjega Pohoda v Sloveniji, ki bo v nedeljo potekal v Kopru. Tokrat so si organizatorji za geslo izbrali misel: Človek že od spočetja. Program se bo začel ob 12. uri pred Taverno in se nadaljeval po ulicah primorske prestolnice. Poseben program pripravljajo tudi za otroke. Podobni dogodki bodo letos potekali v 50 različnih državah sveta. Pri nas še v Mariboru in Ljubljani. Pogovarjali smo se z voditeljico Pohoda za življenje v Sloveniji Uršo Cankar Soares.

Pohod za življenje v Kopru

Še dva dneva nas ločita od prvega letošnjega Pohoda v Sloveniji, ki bo v nedeljo potekal v Kopru. Tokrat so si organizatorji za geslo izbrali misel: Človek že od spočetja. Program se bo začel ob 12. uri pred Taverno in se nadaljeval po ulicah primorske prestolnice. Poseben program pripravljajo tudi za otroke. Podobni dogodki bodo letos potekali v 50 različnih državah sveta. Pri nas še v Mariboru in Ljubljani. Pogovarjali smo se z voditeljico Pohoda za življenje v Sloveniji Uršo Cankar Soares.

infodružbaduhovnostizobraževanjemladinaravaodnosipogovorpolitikasvetovanjezdravstvo

Informativni prispevki

Pohod za življenje v Kopru

Še dva dneva nas ločita od prvega letošnjega Pohoda v Sloveniji, ki bo v nedeljo potekal v Kopru. Tokrat so si organizatorji za geslo izbrali misel: Človek že od spočetja. Program se bo začel ob 12. uri pred Taverno in se nadaljeval po ulicah primorske prestolnice. Poseben program pripravljajo tudi za otroke. Podobni dogodki bodo letos potekali v 50 različnih državah sveta. Pri nas še v Mariboru in Ljubljani. Pogovarjali smo se z voditeljico Pohoda za življenje v Sloveniji Uršo Cankar Soares.

VEČ ...|21. 3. 2025
Pohod za življenje v Kopru

Še dva dneva nas ločita od prvega letošnjega Pohoda v Sloveniji, ki bo v nedeljo potekal v Kopru. Tokrat so si organizatorji za geslo izbrali misel: Človek že od spočetja. Program se bo začel ob 12. uri pred Taverno in se nadaljeval po ulicah primorske prestolnice. Poseben program pripravljajo tudi za otroke. Podobni dogodki bodo letos potekali v 50 različnih državah sveta. Pri nas še v Mariboru in Ljubljani. Pogovarjali smo se z voditeljico Pohoda za življenje v Sloveniji Uršo Cankar Soares.

Radio Ognjišče

infodružbaduhovnostizobraževanjemladinaravaodnosipogovorpolitikasvetovanjezdravstvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|20. 3. 2025
Nik Škrlec: Kreativnost osrečuje

Če imamo ljudje možnost ustvarjanja na področjih, ki so nam blizu, nas to lahko zelo osrečuje. Kreativnost je ena od pomembnih temeljev zadovoljstva. O tem smo na Mednarodni dan sreče, ki ga obeležujemo 20. marca, govorili z Nikom Škrlecem, enim od ambasadorjev projekta Lahko.si Andragoškega centra Republike Slovenije. Nik je znan po širini zanimanj, po učenju vedno novih in novih veščin ter po rednih udeležbah na tekmovanju v recitaciji števila pi.   

Nik Škrlec: Kreativnost osrečuje

Če imamo ljudje možnost ustvarjanja na področjih, ki so nam blizu, nas to lahko zelo osrečuje. Kreativnost je ena od pomembnih temeljev zadovoljstva. O tem smo na Mednarodni dan sreče, ki ga obeležujemo 20. marca, govorili z Nikom Škrlecem, enim od ambasadorjev projekta Lahko.si Andragoškega centra Republike Slovenije. Nik je znan po širini zanimanj, po učenju vedno novih in novih veščin ter po rednih udeležbah na tekmovanju v recitaciji števila pi.   

izobraževanjepogovordružba

Ni meje za dobre ideje

Nik Škrlec: Kreativnost osrečuje

Če imamo ljudje možnost ustvarjanja na področjih, ki so nam blizu, nas to lahko zelo osrečuje. Kreativnost je ena od pomembnih temeljev zadovoljstva. O tem smo na Mednarodni dan sreče, ki ga obeležujemo 20. marca, govorili z Nikom Škrlecem, enim od ambasadorjev projekta Lahko.si Andragoškega centra Republike Slovenije. Nik je znan po širini zanimanj, po učenju vedno novih in novih veščin ter po rednih udeležbah na tekmovanju v recitaciji števila pi.   

VEČ ...|20. 3. 2025
Nik Škrlec: Kreativnost osrečuje

Če imamo ljudje možnost ustvarjanja na področjih, ki so nam blizu, nas to lahko zelo osrečuje. Kreativnost je ena od pomembnih temeljev zadovoljstva. O tem smo na Mednarodni dan sreče, ki ga obeležujemo 20. marca, govorili z Nikom Škrlecem, enim od ambasadorjev projekta Lahko.si Andragoškega centra Republike Slovenije. Nik je znan po širini zanimanj, po učenju vedno novih in novih veščin ter po rednih udeležbah na tekmovanju v recitaciji števila pi.   

Nataša Ličen

izobraževanjepogovordružba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|6. 3. 2025
Koliko mladi obvladajo veščine popravljanja in predelave?

V Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor so se s partnerji odločili spodbuditi mlade, da bi se naučili veščin naredi sam. Kot pravijo, prepoznavajo vrzel med starejšimi in mladimi v kompetencah. Namen je, da bi se mladi naučili nekaj zašiti nazaj, izdelati kaj iz lesa ali si narediti kakšen izdelek iz odpadnega materiala. Temu pa so dodali še osnove podjetništva. Za rubriko je spregovoril vodja projekta Aleš Brodnjak.

Koliko mladi obvladajo veščine popravljanja in predelave?

V Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor so se s partnerji odločili spodbuditi mlade, da bi se naučili veščin naredi sam. Kot pravijo, prepoznavajo vrzel med starejšimi in mladimi v kompetencah. Namen je, da bi se mladi naučili nekaj zašiti nazaj, izdelati kaj iz lesa ali si narediti kakšen izdelek iz odpadnega materiala. Temu pa so dodali še osnove podjetništva. Za rubriko je spregovoril vodja projekta Aleš Brodnjak.

izobraževanjeDIYznanjeveščinepredelavapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Koliko mladi obvladajo veščine popravljanja in predelave?

V Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor so se s partnerji odločili spodbuditi mlade, da bi se naučili veščin naredi sam. Kot pravijo, prepoznavajo vrzel med starejšimi in mladimi v kompetencah. Namen je, da bi se mladi naučili nekaj zašiti nazaj, izdelati kaj iz lesa ali si narediti kakšen izdelek iz odpadnega materiala. Temu pa so dodali še osnove podjetništva. Za rubriko je spregovoril vodja projekta Aleš Brodnjak.

VEČ ...|6. 3. 2025
Koliko mladi obvladajo veščine popravljanja in predelave?

V Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor so se s partnerji odločili spodbuditi mlade, da bi se naučili veščin naredi sam. Kot pravijo, prepoznavajo vrzel med starejšimi in mladimi v kompetencah. Namen je, da bi se mladi naučili nekaj zašiti nazaj, izdelati kaj iz lesa ali si narediti kakšen izdelek iz odpadnega materiala. Temu pa so dodali še osnove podjetništva. Za rubriko je spregovoril vodja projekta Aleš Brodnjak.

Blaž Lesnik

izobraževanjeDIYznanjeveščinepredelavapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|27. 2. 2025
Družinsko podjetništvo Slovenija

V EY Slovenija že več kot deset let spremljajo in dokumentirajo zgodbe uspešnih družinskih podjetij, ki s svojo vztrajnostjo, inovativnostjo in predanostjo odločilno vplivajo na razvoj slovenskega gospodarstva. Z zadnjo izdano knjigo Družinsko podjetništvo Slovenija, v kateri je novih deset zgodb uspešnih družinskih podjetij, se je zbirka zaokrožila na sto zgodb. Pogovarjali smo se z Mojca Emeršič

Družinsko podjetništvo Slovenija

V EY Slovenija že več kot deset let spremljajo in dokumentirajo zgodbe uspešnih družinskih podjetij, ki s svojo vztrajnostjo, inovativnostjo in predanostjo odločilno vplivajo na razvoj slovenskega gospodarstva. Z zadnjo izdano knjigo Družinsko podjetništvo Slovenija, v kateri je novih deset zgodb uspešnih družinskih podjetij, se je zbirka zaokrožila na sto zgodb. Pogovarjali smo se z Mojca Emeršič

izobraževanjepodjetništvodružba

Ni meje za dobre ideje

Družinsko podjetništvo Slovenija

V EY Slovenija že več kot deset let spremljajo in dokumentirajo zgodbe uspešnih družinskih podjetij, ki s svojo vztrajnostjo, inovativnostjo in predanostjo odločilno vplivajo na razvoj slovenskega gospodarstva. Z zadnjo izdano knjigo Družinsko podjetništvo Slovenija, v kateri je novih deset zgodb uspešnih družinskih podjetij, se je zbirka zaokrožila na sto zgodb. Pogovarjali smo se z Mojca Emeršič

VEČ ...|27. 2. 2025
Družinsko podjetništvo Slovenija

V EY Slovenija že več kot deset let spremljajo in dokumentirajo zgodbe uspešnih družinskih podjetij, ki s svojo vztrajnostjo, inovativnostjo in predanostjo odločilno vplivajo na razvoj slovenskega gospodarstva. Z zadnjo izdano knjigo Družinsko podjetništvo Slovenija, v kateri je novih deset zgodb uspešnih družinskih podjetij, se je zbirka zaokrožila na sto zgodb. Pogovarjali smo se z Mojca Emeršič

Nataša Ličen

izobraževanjepodjetništvodružba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|20. 2. 2025
Spodbude za mlade pri izbiri poklica

V rubriki Ni meje za dobre ideje smo z Mojco Emeršič govorili o spodbudah za mlade pri izbiri poklica oziroma izobraževalne smeri. 

Spodbude za mlade pri izbiri poklica

V rubriki Ni meje za dobre ideje smo z Mojco Emeršič govorili o spodbudah za mlade pri izbiri poklica oziroma izobraževalne smeri. 

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Spodbude za mlade pri izbiri poklica

V rubriki Ni meje za dobre ideje smo z Mojco Emeršič govorili o spodbudah za mlade pri izbiri poklica oziroma izobraževalne smeri. 

VEČ ...|20. 2. 2025
Spodbude za mlade pri izbiri poklica

V rubriki Ni meje za dobre ideje smo z Mojco Emeršič govorili o spodbudah za mlade pri izbiri poklica oziroma izobraževalne smeri. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|2. 4. 2025
Pravne zagate

V Svetovalnici je bil čas za reševanje pravnih zagat in vprašanj z odvetnico Matejo Maček.

Pravne zagate

V Svetovalnici je bil čas za reševanje pravnih zagat in vprašanj z odvetnico Matejo Maček.

Radio Ognjišče

svetovanje

Globine

VEČ ...|11. 3. 2025
Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Komentar tedna

VEČ ...|28. 3. 2025
Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch

komentarotrokoploditevpravica

Moja zgodba

VEČ ...|30. 3. 2025
Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Jože Bartolj

spominpolitikaAndrej KarlinŽeljko Oset

Pogovor o

VEČ ...|26. 3. 2025
Kariera in družina gresta lahko z roko v roki

Po materinskem dnevu smo v oddajo Pogovor o povabili tri ugledne in tudi nagrajene menedžerke, ki uspešno usklajujejo kariero in družinsko življenje. Kako se pri tem izogniti stresu? Kako postaviti meje? Mite in stereotipe smo odpravljali s Saško Rihtaršič ter z Majo Brelih Lotrič in Marto Kelvišar. Vse tri med drugim poudarjajo, da materinstvo za vodstveni položaj ni ovira, ampak prednost.

Kariera in družina gresta lahko z roko v roki

Po materinskem dnevu smo v oddajo Pogovor o povabili tri ugledne in tudi nagrajene menedžerke, ki uspešno usklajujejo kariero in družinsko življenje. Kako se pri tem izogniti stresu? Kako postaviti meje? Mite in stereotipe smo odpravljali s Saško Rihtaršič ter z Majo Brelih Lotrič in Marto Kelvišar. Vse tri med drugim poudarjajo, da materinstvo za vodstveni položaj ni ovira, ampak prednost.

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 4. 2025
10-letnica Moškega komornega zbora Čebelarske zveze Slovenije

V oddaji smo povabili na koncert ob 10-letnici Moškega komornega zbora Čebelarske zveze Slovenije, ki je edinstvena tovrstna zasedba v Evropi in širše. Z nami sta bila umetniška vodja Jasna Ferme in predsednik zbora Tone Krivec.

10-letnica Moškega komornega zbora Čebelarske zveze Slovenije

V oddaji smo povabili na koncert ob 10-letnici Moškega komornega zbora Čebelarske zveze Slovenije, ki je edinstvena tovrstna zasedba v Evropi in širše. Z nami sta bila umetniška vodja Jasna Ferme in predsednik zbora Tone Krivec.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Spominjamo se

VEČ ...|2. 4. 2025
Spominjamo se dne 2. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 2. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|2. 4. 2025
Jedi iz čemaža

Oglasil se je poslušalec iz Tuhinjske doline, kjer je zdaj čemaža v izobilju - seveda pravi, da je potrebna previdnost pri nabiranju. Zanima pa ga, kaj vse lahko iz njega pripravi. Sestra Nikolina pravi, da bomo največ ohranili, če ga uporabimo svežega. Krompirjeva solata s svežim čemažem je dobra, pa tudi v raznih solatah se poda. Ali pa sveže narezan v juhi. Sicer pa kot delamo s špinačo - očiščen čemaž damo v vrelo vodo, pustimo minuto ali dve in ga nato narežemo ali damo v mikser. Takega lahko dodamo v krompirjevo juho: krompir skuhamo, stlačimo in dodamo zmiksan čemaž. Okus obogatimo s kakšno žlico kisle smetane. Lahko pripravimo tudi zavitek s čemaževim nadevom (potrebujemo še jajca in smetano). Za konzerviranje pa čemaž operemo in posušimo. Naložimo ga v multipraktik, solimo in dodamo malo olivnega olja. Zmiksamo in naložimo v kozarčke. Hranimo jih v hladilniku. Tako pripravljen čemaž bo prišel prav namesto česna pri različnih jedeh. 

Jedi iz čemaža

Oglasil se je poslušalec iz Tuhinjske doline, kjer je zdaj čemaža v izobilju - seveda pravi, da je potrebna previdnost pri nabiranju. Zanima pa ga, kaj vse lahko iz njega pripravi. Sestra Nikolina pravi, da bomo največ ohranili, če ga uporabimo svežega. Krompirjeva solata s svežim čemažem je dobra, pa tudi v raznih solatah se poda. Ali pa sveže narezan v juhi. Sicer pa kot delamo s špinačo - očiščen čemaž damo v vrelo vodo, pustimo minuto ali dve in ga nato narežemo ali damo v mikser. Takega lahko dodamo v krompirjevo juho: krompir skuhamo, stlačimo in dodamo zmiksan čemaž. Okus obogatimo s kakšno žlico kisle smetane. Lahko pripravimo tudi zavitek s čemaževim nadevom (potrebujemo še jajca in smetano). Za konzerviranje pa čemaž operemo in posušimo. Naložimo ga v multipraktik, solimo in dodamo malo olivnega olja. Zmiksamo in naložimo v kozarčke. Hranimo jih v hladilniku. Tako pripravljen čemaž bo prišel prav namesto česna pri različnih jedeh. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ...|2. 4. 2025
Se znam odklopiti od zaslonov?

V Tednu katoliškega šolstva so  letos v središče postavili uporabo pametnih telefonov v šoli in v zasebnem življenju dijakov. Pasti so številne:  zasvojenost, manj časa za druženje in učenje, manj gibanja in športa in posledično manj zdravja na duši in telesu. Svoj pogled je predstavil dijak Škofijske gimnazije Vipava Erik Maksimilijan Štemberger.

Se znam odklopiti od zaslonov?

V Tednu katoliškega šolstva so  letos v središče postavili uporabo pametnih telefonov v šoli in v zasebnem življenju dijakov. Pasti so številne:  zasvojenost, manj časa za druženje in učenje, manj gibanja in športa in posledično manj zdravja na duši in telesu. Svoj pogled je predstavil dijak Škofijske gimnazije Vipava Erik Maksimilijan Štemberger.

s. Meta Potočnik

Teden katoliškega šolstvauporaba pametnih telefonovodklop.net