Aljuš Pertinač - Papežu v slovo

Avtor se osredotoča na zapuščino papeža Frančiška, ki je bil 12 let na čelu Katoliške cerkve in je sprejemal odločitve, ki so bile v koraku s časom. Poudarja njegov pragmatičen pristop k verskim vprašanjem in njegovo diplomatsko spretnost. Hkrati ostro kritizira ravnanje slovenskega političnega vrha ob papeževi smrti, posebej premierja Goloba in njegove partnerke, ki naj bi dogodek izkoristila za politični populizem in osebne koristi. Pertinač zaključi z vprašanjem o vlogi Katoliške cerkve v slovenskem družbenem prostoru in pozivom k večji angažiranosti.

Revija SLO - Slovenija in totalitarni časi

Pri Založbi Družina je izšla tematska revija Slovenski zgodovinski magazin SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Posvečena je 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. O njej so spregovorili urednik in nekateri avtorji.

Videtič: Politična estradnica Urška Klakočar Zupančič je dobila napačno sporočilo

Državni zbor je s 33 glasovi za, 50 glasovi proti in eno neveljavno glasovnico na tajnem glasovanju zavrnil predlog za razrešitev Urške Klakočar Zupančič. Za uspeh predloga bi predlagatelji morali na tajnem glasovanju zbrati 46 poslanskih glasov. Zahtevo za razrešitev Klakočar Zupančič so vložili v SDS in NSi, očitali pa so ji kršenje poslovnika državnega zbora, ustave, zakonov in neprimerno vedenje. Predsednica hrama demokracije je vse očitke zavrnila, v bran pa so ji stopili koalicijski poslanci. Za komentar dogajanja je Alen Salihović poklical Mirana Videtiča.

Koalicija je trdno stopila v bran svoji kadrovski odločitvi, kar je po mnenju Videtiča slabo za slovensko demokracijo. »Politična estradnica Urška Klakočar Zupančič je dobila napačno sporočilo – da je njeno ravnanje pravilno, pa ni,« je dejal. Izrazil je skrb, da bo predsednica državnega zbora še zaostrila svoje delovanje, kar po njegovem mnenju ni primerno za to pomembno funkcijo.

Videtič je opozoril tudi na primerjavo s prejšnjimi predsedniki državnega zbora, ki so po njegovih besedah ohranjali večje dostojanstvo. »Funkcija predsednice državnega zbora se je spremenila v politični oder, kjer se išče pozornost.«

Videtič je bil kritičen tudi do širšega političnega dogajanja, pri čemer je omenil vpliv premierja Roberta Goloba in njegove partnerke Tine Gaber, ki po njegovem mnenju določa smer trenutne vlade. »Zdi se, da sta iz državne politike naredila politični spektakel, kar je za demokracijo nevarno.«

Glede ostre retorike v parlamentu je Videtič opozoril, da se napetosti ne umirjajo, kar je izpostavila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar. Vendar pa meni, da so njeni pozivi k umiritvi prepozni in brez pravega učinka. »Predsednica ima v tem primeru sicer prav, ampak predsednica je podpirala in podpihovala tako delovanje strankarskih akterjev še do nedavnega. Spomnimo se, družila se je z Urško Klakočar Zupančič, ki je že takrat kazala znake tega, kar počne sedaj. Mislim, da je predsednica zamudila. Nekdo drug bi verjetno odreagiral prej, poskušal umiriti te strasti.«

Na vprašanje o predlogu zakona o dostopu do dokumentov o trgovini z vojaškim orožjem med letoma 1991 in 1994 je Videtič opozoril na možnost političnega manevriranja. »To je populistična poteza brez resne vsebine, ki naj bi utrdila podporo volilne baze vladajoče stranke,« je ocenil in izrazil dvom, da bo zakonodajna pobuda prinesla konkretne rezultate.

Na koncu je Videtič izrazil skrb glede prihodnosti političnega dogajanja v Sloveniji ter opozoril, da bo morebitno nadaljevanje trenutne politične usmeritve imelo resne posledice za demokratične procese v državi. 

Edvard Trobec – italijanski vojak v Libiji in vojni ujetnik na Škotskem

V oddaji ste lahko prisluhnili pričevanju Edvarda Trobca, ki se je rodil leta 1922 v Velikem Dolu, prebival pa je v Križu na Krasu. V italijansko kopensko vojsko je bil mobiliziran januarja 1942. Iz Tortone v Piemontu je bil napoten v Neapelj in od tam na bojišče v Libijo. Od britanskih sil je bil zajet v času bitke pri El-Alameinu v Egiptu. Zatem je bil pripeljan v ujetništvo na Škotsko. Domov se je vrnil junija 1946.

Ivo Piry in Miran Tavčar o pokopu sorodnikov Janeza Vrečka in Vinka Tavčarja

Decembra 2023 so za zidom pokopališča v Šentvidu v Ljubljani izkopali posmrtne ostanke domobrancev Janeza Vrečka in Vinka Tavčarja, ki sta bila pokopana v skupni grob kot žrtvi uničevalnega taborišča v Škofovih zavodih. Za odkritje in ekshumacijo je najbolj zaslužen Ivo Piry, nečak ene od žrtev, ki je na podlagi dokumentov našel mesto pokopa in tudi sorodnike druge žrtve. V oddaji smo slišali, kako so v družinska grobova zdaj uspeli pokopati njune najdene ostanke.

Branko Cestnik: knjiga Razmik med žerjavi

Klaretinec p. Branko Cestnik je pred kratkim pri celjski Mohorjevi izdal nov zgodovinski roman Razmik med žerjavi. Ta se dogaja med drugo svetovno vojno na ruski fronti, kjer spremljamo slovenskega fanta, ki je bil mobiliziran v nemško vojsko. V oddaji ste lahko slišali pogovor z avtorjem.

Martin Mavsar: Letos je fama, da sadje veliko prej dozoreva. A to ne drži povsem...

Rad in dobronamerno opozarjam, da mora biti sadje tehnološko zrelo za obiranje in skladiščenje, za predelavo pa svetujem preizkus z jodovico, pravi Martin Mavsar, svetovalec specialist za kmetijsko tehniko in sadjarstvo s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.

Politični komentator Videtič o razmerah v vladni koaliciji, SLS, SDS in NSi ter o dogajanju po ustavnem zasedanju EP

V tem tednu smo dobili novo-staro predsednico Evropske komisije in tudi evropskega parlamenta, ki se je sestal na ustanovni seji. Kaj pričakovati od njega in tudi od slovenskih politikov smo ga vprašali. Nismo pa mogli mimo dogajanja v vladni koaliciji, ter tudi opozicijskih strankah, predvsem v NSi in SLS.