Mirko Potočnik o Prazniku petja v Piranu (28. 5. 2022)

Analitik Videtič: kampanja kot je dejal Kučan; zadnja vojna njegove generacije

Pred nami sta še zadnja dva tedna kampanje pred volitvami v državni zbor. V prihodnjih dneh lahko po besedah političnega komentatorja Mirana Vidétiča pričakujemo zaostrovanje retorike med strankami, k temu pa bodo svoje dodali tudi mediji.

Komentator Videtič želi, da kampanja namesto delitev predstavi programe za prihodnost

Kampanja, ki je pred nami bo ena najbolj surovih v zgodovini slovenske samostojnosti, je uvodoma dejal naš sogovornik in dodal, da ta poteka že vse od nastopa sedanje vlade: »Pa ne samo zaradi specifične zdravstvene situacije, ki je tako kot v Sloveniji tudi drugod ampak se je k temu rušenju pridružil tudi del javnosti za katerega prej ni veljalo, da se aktivno udeležuje. Pri tem predvsem mislim na neke predsednike, do danes smo jih poznali kot neodvisnih institucij, celo državnih, potem direktorjev državnih podjetij in upam si trditi, da tudi del sodstva in tožilstva.«

Videtiča ne preseneča, da se je Gibanje Svoboda umaknilo v ozadje, kar je primerjal s prihodom stranke Mira Cerarja v politiko. »In spomnite se, takrat je zgodbo gradil na etiki in morali, vendar sta bili že tisti povolilni ponedeljek morala in etika pozabljeni. Bojim se, da je ta zgodba, konkretno govorim o Gibanju Svoboda gospoda Goloba prav podobna. Namesto etike in morale se uporablja zeleno in trajnostno. Vendar bi ob tem rad opozoril, da mi danes, dva meseca pred volitvami o tej stranki, o tem gibanju ne vemo nič. Zame to zaenkrat ostaja fantomsko gibanje.«

Nenavadno se mu zdi, da nekateri že v naprej izključujejo sodelovanje s posameznimi strankami. Kot primer je navedel Novo Slovenijo: »Na koncu koncev imamo NSi, ki je v tem mandatu pokazala, da vendarle zmore. Ministri so opravili dobro delo in se mi zdi, da je vendarle pri tem pritisku na NSi šlo bolj za neko brutalno izsiljevanje«.

Splošno pa je o delu vlade dejal, da je bil ta mandat dober za ljudi in gospodarstvo oziroma za tiste, ki nekaj ustvarjajo. O temah, ki naj bi jih odpirali v kampanji pa dodaja: »Sam bi si želel, da se ta kampanja ne osredotoči na komuniste in fašiste. Tako jaz, kot vi in mislim, da tudi množica ljudi si želimo nekih drugih tem. Moja želja je, da bodo v ospredju teme digitalizacija, moderna infrastruktura, moderno šolstvo, če hočete zdravstvo, pošteno, če želite zaupanja vredno sodstvo, skrb za starostnike, vpliv države v mednarodnih združenjih in podobno.«

Za koliko se bo dvignilo slovensko morje?

Začenjamo s ciklom oddaj, v katerih se bomo ukvarjali z okoljem in podnebnimi spremembami. Najprej nas je pot vodila na Obalo: Za koliko se je dvignila gladina slovenskega morja in kakšna je povezava med dvigom temperature morja in toplogrednimi plini? Ali veste, da imamo v slovenskem morja dva koralna grebena? Sogovorniki so bili sodelavci Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštututa za biologijo: vodja dr. Patricija Mozetič, fizik dr. Matjaž Ličer in biolog dr. Lovrenc Lipej.

Žalovanje

V januarski oddaji je bila z nami gospa Tatjana Fink, vodja hiše Ljubhospica, s katero smo se pogovarjali o življenju in smrti; posebej pa izpostavili danes prepogosto prezrto temo: žalovanje.

Zadnja priložnost za razvojna sredstva za majhne kmetije

V aktualnem programskem obdobju, ki se bo v prihodnjem letu končalo, sta že bila izpeljana dva, pravkar pa je odprt še 3. javni razpis za Pomoč za zagon dejavnosti in razvoj majhnih kmetij. Rezerviranih je nekaj več kot 15 milijonov evrov sredstev, ki so majhnim kmetijam, ki načrtujejo vlaganje v razvoj na voljo z lažjim dostopom. Gre namreč za kmetije, ki do sedaj niso imele možnosti kandidirati na nobenem razpisu, novi ukrep pa jim je omogočil pridobiti vsaj nekaj nepovratnih sredstev za investicije.

Pogovor o blagoslovu in koncertih novih koprskih orgel

Slovo od pokojnika

V tokratnem Nedeljskem klepetu je bila naša sogovornica Metka Klevišar, ustanoviteljica društva Hospic, upokojena zdravnica. Zaupala nam je, kako zelo pomemben je pogovor o smrti, kaj lahko naredimo, da nas smrti ne bo strah ter kako pomembno je slovo od pokojnika.

Kmalu bo mogoče oddati vloge za 2. razpis za vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti

Podpora je namenjena zelo različnim dejavnostim tako na področju turizma, trgovine, storitvenih dejavnosti, predelavi lesa, lokalni samooskrbi, ravnanju z organskimi odpadki, proizvodnji električne in toplotne energije iz obnovljivih virov za namene prodaje … Upravičenci so lahko nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, samostojni podjetniki posamezniki, gospodarske družbe, zavodi ali zadruge. Oddaja vloge bo mogoča od 4. oktobra do vključno 17. decembra 2021.

Ob 30 letnici Slovenije velika ilustrirana knjiga o slovenski osamosvojitvi

V oddaji Moja zgodba smo gostili avtorja velike ilustrirane knjige o slovenski osamosvojitvi Natašo Strlič in Damijana Stepančiča. Knjigo je izdala založba Miš v sodelovanju z Muzejem Novejše zgodovine ob 30 letnici samostojnosti. Gosta nam bosta predstavila poglede in razloge za tako knjigo, ki je namenjena najširši publiki, kot dobrodošla informacija o prelomnih časih. 

Jasmina Slatnar o izgubah pri siliranju

Minule tri dni lepega vremena so mnogi izkoristili za letošnjo prvo košnjo in spravilo travne silaže. Odločitev je bila težka, saj je marsikje nagajala namočenost tal, ponekod pa tudi zaostanek v rasti zaradi aprilske pozebe. Jasmina Slatnar, svetovalka specialistka za živinorejo na KGZ Ljubljana je v takole opozorila na izgube, ki nastajajo v procesu siliranja.

Izgube med siliranjem, vprašanje zveri...

Vsako leto znova so govedorejske kmetije pred izzivom, kako v danih vremenskih in rastnih okoliščinah pripraviti dovolj krme za svoje črede in predvsem, kako ob vremenskih danostih pospraviti čimbolj kakovostno krmo s trajnega ali sejanega travinja. Nasvete za uspešno siliranje je z nami delila Jasmina Slatnar, svetovalka specialistka za živinorejo na KGZ Ljubljana. V drugem delu oddaje pa smo gostili ekološkega kmeta mag. Staneta Berganta.

Spremljanje ob koncu življenja

Gostili smo Anamarijo Jere - spremljevalko ob koncu življenja. Spremljevalka v stanje bolezni prinese občutek normalnosti in mirnosti. Ne ponuja svojih pogledov, ampak pomaga ustvariti vaše lastno dojemanje življenja in smrti.
Kot spremljevalka ob koncu življenja nudi pomoč pred smrtjo in po njej. Pred smrtjo se druži z bolnikom, omogoči skrbnikom, da si vzamejo čas zase in pomaga družini v procesu poslavljanja. Po smrti pomaga pri organizaciji pogreba, administrativnih zadevah in v procesu žalovanja.

Znani dobitniki Glazerjevih priznanj - Arheološka izkopavanja Novo mesto

Kipar Lan Seušek o jaslicah v Piranskih cerkvah

Bližina in tolažba ob umiranju in žalovanju

Novembrska kateheza za bolnike je posvečena čuteči in sočutni bližini ob umiranju in žalovanju. Izvir kateheze je bil v božji besedi: »Tolažite, tolažite moje ljudstvo, govori vaš Bog …« (Iz 40,1) ter misli Patricka OMalleya: »Žalujočemu smo najbolj v pomoč, ko ga z vsem bitjem poslušamo in mu dopustimo izražati svojo žalost!«

O smrti, umiranju in žalovanju

Naša gostja je med drugim povedala, zakaj je pomemebno, da se o smrti pogovarjamo in kako drugače: bolj sproščeno in veselo lahko živimo, če se zavedamo, da je del življenja. V oddaji smo se spomnili tudi ustanovitve društva Hospic in slovenske Karitas.

Kako so očetje zložili Novo zavezo

Dogajanja v Cerkvi prvega in drugega stoletja so usodno zaznamovala njeno rast. Iz novozaveznih spisov in iz prvih del cerkvenih očetov lahko razberemo, kako je nastalo Sveto pismo, pa tudi zaslutimo probleme, s katerimi se je soočala Cerkev in jih pod vodstvom Svetega Duha rešila.

Arheološka izkopavanja Novo mesto - GM oder 30 let

Obnova cerkve Marije Snežne nad Gočami, obnova okolice piranske stolnice

Gočani v teh dneh končujejo obnovo romarske cerkve Marije Snežne nad vasjo. Ob prazniku Marije Snežne jo bodo predstavili domačinom in obiskovalcem. Občina Piran bo predvidoma sredi avgusta podpisala pogodbo z izvajalcem gradbenih in konservatorsko restavratorskih del na širšem območju okoli stolnice sv. Jurija, vključno s tamkajšnjo razgledno ploščadjo.

Umetnost umiranja

Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.

Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.

Gaiser o odnosu Iran ZDA

Laris Gaiser meni, da usmrtitev iranskega generala s strani ZDA ne bo imela strateških posledic, česar se zaveda tudi ameriški predsednik.

Po sili vojak 2 - pisma

V prvi oddaji Moja zgodba v letu 2020, bomo ob 20.h spet odšli na razstavo o mobiliziranih Gorenjcih in Korošcih v nemško vojsko, ki je še do 8. marca na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Soavtorica razstave dr. Monika Kokalj Kočevar bo tokrat predstavila zbrana pisma s fronte, ki so jih pisali mobiliziranci svojim družinam.

Nove koprske orgle

Miran Bordon ob dogodku predstavitve projekta postavitve orgel koprske stolnice 1421 - 2021.

Obrisal bo solze z njihovih oči ... o smrti, pogrebu in žalovanju

V novembrski katehezi za bolnike msgr. Miro Šlibar v razmišljanju ob priliki o nespametnem bogatašu (Lk 12, 16-21) spregovori o umiranju, smrti, pogrebu ter spremljanju umirajočih pa tudi žalujočih.

Glasbena terapija

V tokratni oddaji Modrost v očeh o glasbeni terapiji za starostnike. Ta je prinesla številne dobrobiti tudi bolnikom z demenco ter ob poslavljanju od življenja. Svoje znanje in izkušnje z glasbeno terapijo je z nami delila akademska glasbenica Špela Loti Knoll [knol], direktorica Inštituta Knoll - Inštituta za glasbeno terapijo in supervizijo.

Jazzva tretja v Göteborgu - Arheološka izkopavnja v Črnomlju - 30. poletni lutkovni pristan

Na mednarodnem tekmovanju Evrovizijski zbor leta je slovenska vokalna zasedba Jazzva osvojila tretje mesto.V Črnomlju izvajajo arheološke raziskave, odkrili so približno 315 grobov.V Mariboru se je začel letošnji 30. jubilejni Poletni lutkovni pristan.

Bogomir Bizjak - pričevanje

Poslušate lahko pričevanje Bogomirja Bizjaka iz Skrilj v Vipavski dolini, ki je bil leta 1942 mobiliziran v italijnsko vojsko. Poslan je bil v Grčijo na otok Samos, kjer je tudi dočakal kapitualcijo Italije. Zatem so ga, do leta 1944, v ujetništvu zadrževali Nemci, Takrat je uspel pobegniti in se je še z nekaterimi soujetniki pridružiti partizanom. Oddajo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič.

Bonton

Strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk odgovarja na mnoga vprašanja, povezana s telefoniranjem. Kdaj, kako, kdaj telefon pospraviti ...? Ob tem pa še o telefonih v gledališču, zdravstvenih čakalnicah, avtobusih ...

Srednjeveški kodeks v Slavini

Srednjeveški kodeks je obiskal matično župnijo na Pivškem. V mariborskem lokalu med prenovo odkrili zazidano slikarijo Janeza Vidica.

Romi med in po drugi svetovni vojni

Gost oddaje Moja zgodba je bil prof. dr. Miran Komac iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Tam se med drugim ukvarja s problematiko Romov v Sloveniji. Predstavil nam je tragično zgodbo slovenskih Romov, ki so bili med in po drugi svetovni vojni poleg Judov, najbolj iztrebljena manjšina. Italijski in nemški okupatorji, ter partizani so namreč skupno pobili kar okoli 70 odstotkov vseh Romov.

Razreševanje afere o pranju iranskega denarja v NLB obstalo na mestu

V teh dneh je minilo leto dni, odkar so v Evropskem parlamentu obravnavali enega največjih finančnih škandalov v zgodovini Slovenije. Pobudo, naj odbro PANA pod drobnogled vzame pranje iranskega denarja v NLB, je dala evropska poslanka Romana Tomc. Za zdaj ni zaznala premikov v smeri razrešitve afere.

Do katere ure smemo telefonirati na zasebni telefon?

Do katere ure zvečer smemo klicati na zasebno telefonsko številko? Katere jutranje ure so še prezgodnje za telefonske klice? O tem strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

Bi programirali? O digitalni pismenosti

Po evropskem tednu programiranja je tokratna Svetovalnica skušala odgovoriti na vprašanje, komu in zakaj približati programersko in digitalno pismenost. Programiranja se danes lahko lotijo tudi dekleta (stereotipi o klasičnih moških programerjih so preživeti), prav tako pa računalniška pismenost pride prav starejšim. Naša gostja je bila slovenska ambasadorka tedna programiranja Katja Koren Ošljak.