Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 5. 2022
Mirko Potočnik o Prazniku petja v Piranu (28. 5. 2022)

Mirko Potočnik o Prazniku petja v Piranu (28. 5. 2022)

kulturaglasbapraznik petja PiranMirko Potočnik

Kulturni utrinki

Mirko Potočnik o Prazniku petja v Piranu (28. 5. 2022)
VEČ ...|25. 5. 2022
Mirko Potočnik o Prazniku petja v Piranu (28. 5. 2022)

Jože Bartolj

kulturaglasbapraznik petja PiranMirko Potočnik

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 4. 2022
Analitik Videtič: kampanja kot je dejal Kučan; zadnja vojna njegove generacije

Pred nami sta še zadnja dva tedna kampanje pred volitvami v državni zbor. V prihodnjih dneh lahko po besedah političnega komentatorja Mirana Vidétiča pričakujemo zaostrovanje retorike med strankami, k temu pa bodo svoje dodali tudi mediji.

Analitik Videtič: kampanja kot je dejal Kučan; zadnja vojna njegove generacije

Pred nami sta še zadnja dva tedna kampanje pred volitvami v državni zbor. V prihodnjih dneh lahko po besedah političnega komentatorja Mirana Vidétiča pričakujemo zaostrovanje retorike med strankami, k temu pa bodo svoje dodali tudi mediji.

infopolitikapogovorvolitvemiran videtič

Informativni prispevki

Analitik Videtič: kampanja kot je dejal Kučan; zadnja vojna njegove generacije

Pred nami sta še zadnja dva tedna kampanje pred volitvami v državni zbor. V prihodnjih dneh lahko po besedah političnega komentatorja Mirana Vidétiča pričakujemo zaostrovanje retorike med strankami, k temu pa bodo svoje dodali tudi mediji.

VEČ ...|13. 4. 2022
Analitik Videtič: kampanja kot je dejal Kučan; zadnja vojna njegove generacije

Pred nami sta še zadnja dva tedna kampanje pred volitvami v državni zbor. V prihodnjih dneh lahko po besedah političnega komentatorja Mirana Vidétiča pričakujemo zaostrovanje retorike med strankami, k temu pa bodo svoje dodali tudi mediji.

Alen Salihović

infopolitikapogovorvolitvemiran videtič

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 2. 2022
Komentator Videtič želi, da kampanja namesto delitev predstavi programe za prihodnost

Kampanja, ki je pred nami bo ena najbolj surovih v zgodovini slovenske samostojnosti, je uvodoma dejal naš sogovornik in dodal, da ta poteka že vse od nastopa sedanje vlade: »Pa ne samo zaradi specifične zdravstvene situacije, ki je tako kot v Sloveniji tudi drugod ampak se je k temu rušenju pridružil tudi del javnosti za katerega prej ni veljalo, da se aktivno udeležuje. Pri tem predvsem mislim na neke predsednike, do danes smo jih poznali kot neodvisnih institucij, celo državnih, potem direktorjev državnih podjetij in upam si trditi, da tudi del sodstva in tožilstva.«

Videtiča ne preseneča, da se je Gibanje Svoboda umaknilo v ozadje, kar je primerjal s prihodom stranke Mira Cerarja v politiko. »In spomnite se, takrat je zgodbo gradil na etiki in morali, vendar sta bili že tisti povolilni ponedeljek morala in etika pozabljeni. Bojim se, da je ta zgodba, konkretno govorim o Gibanju Svoboda gospoda Goloba prav podobna. Namesto etike in morale se uporablja zeleno in trajnostno. Vendar bi ob tem rad opozoril, da mi danes, dva meseca pred volitvami o tej stranki, o tem gibanju ne vemo nič. Zame to zaenkrat ostaja fantomsko gibanje.«

Nenavadno se mu zdi, da nekateri že v naprej izključujejo sodelovanje s posameznimi strankami. Kot primer je navedel Novo Slovenijo: »Na koncu koncev imamo NSi, ki je v tem mandatu pokazala, da vendarle zmore. Ministri so opravili dobro delo in se mi zdi, da je vendarle pri tem pritisku na NSi šlo bolj za neko brutalno izsiljevanje«.

Splošno pa je o delu vlade dejal, da je bil ta mandat dober za ljudi in gospodarstvo oziroma za tiste, ki nekaj ustvarjajo. O temah, ki naj bi jih odpirali v kampanji pa dodaja: »Sam bi si želel, da se ta kampanja ne osredotoči na komuniste in fašiste. Tako jaz, kot vi in mislim, da tudi množica ljudi si želimo nekih drugih tem. Moja želja je, da bodo v ospredju teme digitalizacija, moderna infrastruktura, moderno šolstvo, če hočete zdravstvo, pošteno, če želite zaupanja vredno sodstvo, skrb za starostnike, vpliv države v mednarodnih združenjih in podobno.«

Komentator Videtič želi, da kampanja namesto delitev predstavi programe za prihodnost

Kampanja, ki je pred nami bo ena najbolj surovih v zgodovini slovenske samostojnosti, je uvodoma dejal naš sogovornik in dodal, da ta poteka že vse od nastopa sedanje vlade: »Pa ne samo zaradi specifične zdravstvene situacije, ki je tako kot v Sloveniji tudi drugod ampak se je k temu rušenju pridružil tudi del javnosti za katerega prej ni veljalo, da se aktivno udeležuje. Pri tem predvsem mislim na neke predsednike, do danes smo jih poznali kot neodvisnih institucij, celo državnih, potem direktorjev državnih podjetij in upam si trditi, da tudi del sodstva in tožilstva.«

Videtiča ne preseneča, da se je Gibanje Svoboda umaknilo v ozadje, kar je primerjal s prihodom stranke Mira Cerarja v politiko. »In spomnite se, takrat je zgodbo gradil na etiki in morali, vendar sta bili že tisti povolilni ponedeljek morala in etika pozabljeni. Bojim se, da je ta zgodba, konkretno govorim o Gibanju Svoboda gospoda Goloba prav podobna. Namesto etike in morale se uporablja zeleno in trajnostno. Vendar bi ob tem rad opozoril, da mi danes, dva meseca pred volitvami o tej stranki, o tem gibanju ne vemo nič. Zame to zaenkrat ostaja fantomsko gibanje.«

Nenavadno se mu zdi, da nekateri že v naprej izključujejo sodelovanje s posameznimi strankami. Kot primer je navedel Novo Slovenijo: »Na koncu koncev imamo NSi, ki je v tem mandatu pokazala, da vendarle zmore. Ministri so opravili dobro delo in se mi zdi, da je vendarle pri tem pritisku na NSi šlo bolj za neko brutalno izsiljevanje«.

Splošno pa je o delu vlade dejal, da je bil ta mandat dober za ljudi in gospodarstvo oziroma za tiste, ki nekaj ustvarjajo. O temah, ki naj bi jih odpirali v kampanji pa dodaja: »Sam bi si želel, da se ta kampanja ne osredotoči na komuniste in fašiste. Tako jaz, kot vi in mislim, da tudi množica ljudi si želimo nekih drugih tem. Moja želja je, da bodo v ospredju teme digitalizacija, moderna infrastruktura, moderno šolstvo, če hočete zdravstvo, pošteno, če želite zaupanja vredno sodstvo, skrb za starostnike, vpliv države v mednarodnih združenjih in podobno.«

infopolitikapogovorvolitvemiran videtič

Informativni prispevki

Komentator Videtič želi, da kampanja namesto delitev predstavi programe za prihodnost

Kampanja, ki je pred nami bo ena najbolj surovih v zgodovini slovenske samostojnosti, je uvodoma dejal naš sogovornik in dodal, da ta poteka že vse od nastopa sedanje vlade: »Pa ne samo zaradi specifične zdravstvene situacije, ki je tako kot v Sloveniji tudi drugod ampak se je k temu rušenju pridružil tudi del javnosti za katerega prej ni veljalo, da se aktivno udeležuje. Pri tem predvsem mislim na neke predsednike, do danes smo jih poznali kot neodvisnih institucij, celo državnih, potem direktorjev državnih podjetij in upam si trditi, da tudi del sodstva in tožilstva.«

Videtiča ne preseneča, da se je Gibanje Svoboda umaknilo v ozadje, kar je primerjal s prihodom stranke Mira Cerarja v politiko. »In spomnite se, takrat je zgodbo gradil na etiki in morali, vendar sta bili že tisti povolilni ponedeljek morala in etika pozabljeni. Bojim se, da je ta zgodba, konkretno govorim o Gibanju Svoboda gospoda Goloba prav podobna. Namesto etike in morale se uporablja zeleno in trajnostno. Vendar bi ob tem rad opozoril, da mi danes, dva meseca pred volitvami o tej stranki, o tem gibanju ne vemo nič. Zame to zaenkrat ostaja fantomsko gibanje.«

Nenavadno se mu zdi, da nekateri že v naprej izključujejo sodelovanje s posameznimi strankami. Kot primer je navedel Novo Slovenijo: »Na koncu koncev imamo NSi, ki je v tem mandatu pokazala, da vendarle zmore. Ministri so opravili dobro delo in se mi zdi, da je vendarle pri tem pritisku na NSi šlo bolj za neko brutalno izsiljevanje«.

Splošno pa je o delu vlade dejal, da je bil ta mandat dober za ljudi in gospodarstvo oziroma za tiste, ki nekaj ustvarjajo. O temah, ki naj bi jih odpirali v kampanji pa dodaja: »Sam bi si želel, da se ta kampanja ne osredotoči na komuniste in fašiste. Tako jaz, kot vi in mislim, da tudi množica ljudi si želimo nekih drugih tem. Moja želja je, da bodo v ospredju teme digitalizacija, moderna infrastruktura, moderno šolstvo, če hočete zdravstvo, pošteno, če želite zaupanja vredno sodstvo, skrb za starostnike, vpliv države v mednarodnih združenjih in podobno.«

VEČ ...|23. 2. 2022
Komentator Videtič želi, da kampanja namesto delitev predstavi programe za prihodnost

Kampanja, ki je pred nami bo ena najbolj surovih v zgodovini slovenske samostojnosti, je uvodoma dejal naš sogovornik in dodal, da ta poteka že vse od nastopa sedanje vlade: »Pa ne samo zaradi specifične zdravstvene situacije, ki je tako kot v Sloveniji tudi drugod ampak se je k temu rušenju pridružil tudi del javnosti za katerega prej ni veljalo, da se aktivno udeležuje. Pri tem predvsem mislim na neke predsednike, do danes smo jih poznali kot neodvisnih institucij, celo državnih, potem direktorjev državnih podjetij in upam si trditi, da tudi del sodstva in tožilstva.«

Videtiča ne preseneča, da se je Gibanje Svoboda umaknilo v ozadje, kar je primerjal s prihodom stranke Mira Cerarja v politiko. »In spomnite se, takrat je zgodbo gradil na etiki in morali, vendar sta bili že tisti povolilni ponedeljek morala in etika pozabljeni. Bojim se, da je ta zgodba, konkretno govorim o Gibanju Svoboda gospoda Goloba prav podobna. Namesto etike in morale se uporablja zeleno in trajnostno. Vendar bi ob tem rad opozoril, da mi danes, dva meseca pred volitvami o tej stranki, o tem gibanju ne vemo nič. Zame to zaenkrat ostaja fantomsko gibanje.«

Nenavadno se mu zdi, da nekateri že v naprej izključujejo sodelovanje s posameznimi strankami. Kot primer je navedel Novo Slovenijo: »Na koncu koncev imamo NSi, ki je v tem mandatu pokazala, da vendarle zmore. Ministri so opravili dobro delo in se mi zdi, da je vendarle pri tem pritisku na NSi šlo bolj za neko brutalno izsiljevanje«.

Splošno pa je o delu vlade dejal, da je bil ta mandat dober za ljudi in gospodarstvo oziroma za tiste, ki nekaj ustvarjajo. O temah, ki naj bi jih odpirali v kampanji pa dodaja: »Sam bi si želel, da se ta kampanja ne osredotoči na komuniste in fašiste. Tako jaz, kot vi in mislim, da tudi množica ljudi si želimo nekih drugih tem. Moja želja je, da bodo v ospredju teme digitalizacija, moderna infrastruktura, moderno šolstvo, če hočete zdravstvo, pošteno, če želite zaupanja vredno sodstvo, skrb za starostnike, vpliv države v mednarodnih združenjih in podobno.«

Alen Salihović

infopolitikapogovorvolitvemiran videtič

Doživetja narave

VEČ ...|28. 1. 2022
Za koliko se bo dvignilo slovensko morje?

Začenjamo s ciklom oddaj, v katerih se bomo ukvarjali z okoljem in podnebnimi spremembami. Najprej nas je pot vodila na Obalo: Za koliko se je dvignila gladina slovenskega morja in kakšna je povezava med dvigom temperature morja in toplogrednimi plini? Ali veste, da imamo v slovenskem morja dva koralna grebena? Sogovorniki so bili sodelavci Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštututa za biologijo: vodja dr. Patricija Mozetič, fizik dr. Matjaž Ličer in biolog dr. Lovrenc Lipej.

Za koliko se bo dvignilo slovensko morje?

Začenjamo s ciklom oddaj, v katerih se bomo ukvarjali z okoljem in podnebnimi spremembami. Najprej nas je pot vodila na Obalo: Za koliko se je dvignila gladina slovenskega morja in kakšna je povezava med dvigom temperature morja in toplogrednimi plini? Ali veste, da imamo v slovenskem morja dva koralna grebena? Sogovorniki so bili sodelavci Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštututa za biologijo: vodja dr. Patricija Mozetič, fizik dr. Matjaž Ličer in biolog dr. Lovrenc Lipej.

podnebne spremembemorjedvig morske gladinedružbabiodiverzitetaizumiranje vrstsegrevanje ozračja

Doživetja narave

Za koliko se bo dvignilo slovensko morje?

Začenjamo s ciklom oddaj, v katerih se bomo ukvarjali z okoljem in podnebnimi spremembami. Najprej nas je pot vodila na Obalo: Za koliko se je dvignila gladina slovenskega morja in kakšna je povezava med dvigom temperature morja in toplogrednimi plini? Ali veste, da imamo v slovenskem morja dva koralna grebena? Sogovorniki so bili sodelavci Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštututa za biologijo: vodja dr. Patricija Mozetič, fizik dr. Matjaž Ličer in biolog dr. Lovrenc Lipej.

VEČ ...|28. 1. 2022
Za koliko se bo dvignilo slovensko morje?

Začenjamo s ciklom oddaj, v katerih se bomo ukvarjali z okoljem in podnebnimi spremembami. Najprej nas je pot vodila na Obalo: Za koliko se je dvignila gladina slovenskega morja in kakšna je povezava med dvigom temperature morja in toplogrednimi plini? Ali veste, da imamo v slovenskem morja dva koralna grebena? Sogovorniki so bili sodelavci Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštututa za biologijo: vodja dr. Patricija Mozetič, fizik dr. Matjaž Ličer in biolog dr. Lovrenc Lipej.

Blaž Lesnik

podnebne spremembemorjedvig morske gladinedružbabiodiverzitetaizumiranje vrstsegrevanje ozračja

Nedeljski klepet

VEČ ...|2. 1. 2022
Žalovanje

V januarski oddaji je bila z nami gospa Tatjana Fink, vodja hiše Ljubhospica, s katero smo se pogovarjali o življenju in smrti; posebej pa izpostavili danes prepogosto prezrto temo: žalovanje.

Žalovanje

V januarski oddaji je bila z nami gospa Tatjana Fink, vodja hiše Ljubhospica, s katero smo se pogovarjali o življenju in smrti; posebej pa izpostavili danes prepogosto prezrto temo: žalovanje.

pogovordružbaLjubhospicumiranjesmrtživljenježalovanje

Nedeljski klepet

Žalovanje

V januarski oddaji je bila z nami gospa Tatjana Fink, vodja hiše Ljubhospica, s katero smo se pogovarjali o življenju in smrti; posebej pa izpostavili danes prepogosto prezrto temo: žalovanje.

VEČ ...|2. 1. 2022
Žalovanje

V januarski oddaji je bila z nami gospa Tatjana Fink, vodja hiše Ljubhospica, s katero smo se pogovarjali o življenju in smrti; posebej pa izpostavili danes prepogosto prezrto temo: žalovanje.

Damijana Medved

pogovordružbaLjubhospicumiranjesmrtživljenježalovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 11. 2021
Zadnja priložnost za razvojna sredstva za majhne kmetije

V aktualnem programskem obdobju, ki se bo v prihodnjem letu končalo, sta že bila izpeljana dva, pravkar pa je odprt še 3. javni razpis za Pomoč za zagon dejavnosti in razvoj majhnih kmetij. Rezerviranih je nekaj več kot 15 milijonov evrov sredstev, ki so majhnim kmetijam, ki načrtujejo vlaganje v razvoj na voljo z lažjim dostopom. Gre namreč za kmetije, ki do sedaj niso imele možnosti kandidirati na nobenem razpisu, novi ukrep pa jim je omogočil pridobiti vsaj nekaj nepovratnih sredstev za investicije.

Zadnja priložnost za razvojna sredstva za majhne kmetije

V aktualnem programskem obdobju, ki se bo v prihodnjem letu končalo, sta že bila izpeljana dva, pravkar pa je odprt še 3. javni razpis za Pomoč za zagon dejavnosti in razvoj majhnih kmetij. Rezerviranih je nekaj več kot 15 milijonov evrov sredstev, ki so majhnim kmetijam, ki načrtujejo vlaganje v razvoj na voljo z lažjim dostopom. Gre namreč za kmetije, ki do sedaj niso imele možnosti kandidirati na nobenem razpisu, novi ukrep pa jim je omogočil pridobiti vsaj nekaj nepovratnih sredstev za investicije.

kmetijstvomale kmetijesofinanciranje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Zadnja priložnost za razvojna sredstva za majhne kmetije

V aktualnem programskem obdobju, ki se bo v prihodnjem letu končalo, sta že bila izpeljana dva, pravkar pa je odprt še 3. javni razpis za Pomoč za zagon dejavnosti in razvoj majhnih kmetij. Rezerviranih je nekaj več kot 15 milijonov evrov sredstev, ki so majhnim kmetijam, ki načrtujejo vlaganje v razvoj na voljo z lažjim dostopom. Gre namreč za kmetije, ki do sedaj niso imele možnosti kandidirati na nobenem razpisu, novi ukrep pa jim je omogočil pridobiti vsaj nekaj nepovratnih sredstev za investicije.

VEČ ...|29. 11. 2021
Zadnja priložnost za razvojna sredstva za majhne kmetije

V aktualnem programskem obdobju, ki se bo v prihodnjem letu končalo, sta že bila izpeljana dva, pravkar pa je odprt še 3. javni razpis za Pomoč za zagon dejavnosti in razvoj majhnih kmetij. Rezerviranih je nekaj več kot 15 milijonov evrov sredstev, ki so majhnim kmetijam, ki načrtujejo vlaganje v razvoj na voljo z lažjim dostopom. Gre namreč za kmetije, ki do sedaj niso imele možnosti kandidirati na nobenem razpisu, novi ukrep pa jim je omogočil pridobiti vsaj nekaj nepovratnih sredstev za investicije.

Robert Božič

kmetijstvomale kmetijesofinanciranje

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 11. 2021
Pogovor o blagoslovu in koncertih novih koprskih orgel

Pogovor o blagoslovu in koncertih novih koprskih orgel

kulturaglasbaorgle KoperMiran Bordon

Kulturni utrinki

Pogovor o blagoslovu in koncertih novih koprskih orgel
VEČ ...|3. 11. 2021
Pogovor o blagoslovu in koncertih novih koprskih orgel

Jože Bartolj

kulturaglasbaorgle KoperMiran Bordon

Nedeljski klepet

VEČ ...|3. 10. 2021
Slovo od pokojnika

V tokratnem Nedeljskem klepetu je bila naša sogovornica Metka Klevišar, ustanoviteljica društva Hospic, upokojena zdravnica. Zaupala nam je, kako zelo pomemben je pogovor o smrti, kaj lahko naredimo, da nas smrti ne bo strah ter kako pomembno je slovo od pokojnika.

Slovo od pokojnika

V tokratnem Nedeljskem klepetu je bila naša sogovornica Metka Klevišar, ustanoviteljica društva Hospic, upokojena zdravnica. Zaupala nam je, kako zelo pomemben je pogovor o smrti, kaj lahko naredimo, da nas smrti ne bo strah ter kako pomembno je slovo od pokojnika.

umiranjesmrtžalovanjepogrebgrob

Nedeljski klepet

Slovo od pokojnika

V tokratnem Nedeljskem klepetu je bila naša sogovornica Metka Klevišar, ustanoviteljica društva Hospic, upokojena zdravnica. Zaupala nam je, kako zelo pomemben je pogovor o smrti, kaj lahko naredimo, da nas smrti ne bo strah ter kako pomembno je slovo od pokojnika.

VEČ ...|3. 10. 2021
Slovo od pokojnika

V tokratnem Nedeljskem klepetu je bila naša sogovornica Metka Klevišar, ustanoviteljica društva Hospic, upokojena zdravnica. Zaupala nam je, kako zelo pomemben je pogovor o smrti, kaj lahko naredimo, da nas smrti ne bo strah ter kako pomembno je slovo od pokojnika.

Damijana Medved

umiranjesmrtžalovanjepogrebgrob

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|16. 9. 2021
Kmalu bo mogoče oddati vloge za 2. razpis za vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti

Podpora je namenjena zelo različnim dejavnostim tako na področju turizma, trgovine, storitvenih dejavnosti, predelavi lesa, lokalni samooskrbi, ravnanju z organskimi odpadki, proizvodnji električne in toplotne energije iz obnovljivih virov za namene prodaje … Upravičenci so lahko nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, samostojni podjetniki posamezniki, gospodarske družbe, zavodi ali zadruge. Oddaja vloge bo mogoča od 4. oktobra do vključno 17. decembra 2021.

Kmalu bo mogoče oddati vloge za 2. razpis za vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti

Podpora je namenjena zelo različnim dejavnostim tako na področju turizma, trgovine, storitvenih dejavnosti, predelavi lesa, lokalni samooskrbi, ravnanju z organskimi odpadki, proizvodnji električne in toplotne energije iz obnovljivih virov za namene prodaje … Upravičenci so lahko nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, samostojni podjetniki posamezniki, gospodarske družbe, zavodi ali zadruge. Oddaja vloge bo mogoča od 4. oktobra do vključno 17. decembra 2021.

naravakmetijstvopodeželjerazpissofinanciranje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kmalu bo mogoče oddati vloge za 2. razpis za vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti

Podpora je namenjena zelo različnim dejavnostim tako na področju turizma, trgovine, storitvenih dejavnosti, predelavi lesa, lokalni samooskrbi, ravnanju z organskimi odpadki, proizvodnji električne in toplotne energije iz obnovljivih virov za namene prodaje … Upravičenci so lahko nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, samostojni podjetniki posamezniki, gospodarske družbe, zavodi ali zadruge. Oddaja vloge bo mogoča od 4. oktobra do vključno 17. decembra 2021.

VEČ ...|16. 9. 2021
Kmalu bo mogoče oddati vloge za 2. razpis za vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti

Podpora je namenjena zelo različnim dejavnostim tako na področju turizma, trgovine, storitvenih dejavnosti, predelavi lesa, lokalni samooskrbi, ravnanju z organskimi odpadki, proizvodnji električne in toplotne energije iz obnovljivih virov za namene prodaje … Upravičenci so lahko nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, samostojni podjetniki posamezniki, gospodarske družbe, zavodi ali zadruge. Oddaja vloge bo mogoča od 4. oktobra do vključno 17. decembra 2021.

Robert Božič

naravakmetijstvopodeželjerazpissofinanciranje

Moja zgodba

VEČ ...|16. 5. 2021
Ob 30 letnici Slovenije velika ilustrirana knjiga o slovenski osamosvojitvi

V oddaji Moja zgodba smo gostili avtorja velike ilustrirane knjige o slovenski osamosvojitvi Natašo Strlič in Damijana Stepančiča. Knjigo je izdala založba Miš v sodelovanju z Muzejem Novejše zgodovine ob 30 letnici samostojnosti. Gosta nam bosta predstavila poglede in razloge za tako knjigo, ki je namenjena najširši publiki, kot dobrodošla informacija o prelomnih časih. 

Ob 30 letnici Slovenije velika ilustrirana knjiga o slovenski osamosvojitvi

V oddaji Moja zgodba smo gostili avtorja velike ilustrirane knjige o slovenski osamosvojitvi Natašo Strlič in Damijana Stepančiča. Knjigo je izdala založba Miš v sodelovanju z Muzejem Novejše zgodovine ob 30 letnici samostojnosti. Gosta nam bosta predstavila poglede in razloge za tako knjigo, ki je namenjena najširši publiki, kot dobrodošla informacija o prelomnih časih. 

spominpolitikaDamijan StepančičNataša StrličJože DežmanOsamosvojitevilustrirana osamosvojitev

Moja zgodba

Ob 30 letnici Slovenije velika ilustrirana knjiga o slovenski osamosvojitvi

V oddaji Moja zgodba smo gostili avtorja velike ilustrirane knjige o slovenski osamosvojitvi Natašo Strlič in Damijana Stepančiča. Knjigo je izdala založba Miš v sodelovanju z Muzejem Novejše zgodovine ob 30 letnici samostojnosti. Gosta nam bosta predstavila poglede in razloge za tako knjigo, ki je namenjena najširši publiki, kot dobrodošla informacija o prelomnih časih. 

VEČ ...|16. 5. 2021
Ob 30 letnici Slovenije velika ilustrirana knjiga o slovenski osamosvojitvi

V oddaji Moja zgodba smo gostili avtorja velike ilustrirane knjige o slovenski osamosvojitvi Natašo Strlič in Damijana Stepančiča. Knjigo je izdala založba Miš v sodelovanju z Muzejem Novejše zgodovine ob 30 letnici samostojnosti. Gosta nam bosta predstavila poglede in razloge za tako knjigo, ki je namenjena najširši publiki, kot dobrodošla informacija o prelomnih časih. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamijan StepančičNataša StrličJože DežmanOsamosvojitevilustrirana osamosvojitev

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|12. 5. 2021
Jasmina Slatnar o izgubah pri siliranju

Minule tri dni lepega vremena so mnogi izkoristili za letošnjo prvo košnjo in spravilo travne silaže. Odločitev je bila težka, saj je marsikje nagajala namočenost tal, ponekod pa tudi zaostanek v rasti zaradi aprilske pozebe. Jasmina Slatnar, svetovalka specialistka za živinorejo na KGZ Ljubljana je v takole opozorila na izgube, ki nastajajo v procesu siliranja.

Jasmina Slatnar o izgubah pri siliranju

Minule tri dni lepega vremena so mnogi izkoristili za letošnjo prvo košnjo in spravilo travne silaže. Odločitev je bila težka, saj je marsikje nagajala namočenost tal, ponekod pa tudi zaostanek v rasti zaradi aprilske pozebe. Jasmina Slatnar, svetovalka specialistka za živinorejo na KGZ Ljubljana je v takole opozorila na izgube, ki nastajajo v procesu siliranja.

naravakmetijstvosiliranjeizgube

Minute za kmetijstvo in podeželje

Jasmina Slatnar o izgubah pri siliranju

Minule tri dni lepega vremena so mnogi izkoristili za letošnjo prvo košnjo in spravilo travne silaže. Odločitev je bila težka, saj je marsikje nagajala namočenost tal, ponekod pa tudi zaostanek v rasti zaradi aprilske pozebe. Jasmina Slatnar, svetovalka specialistka za živinorejo na KGZ Ljubljana je v takole opozorila na izgube, ki nastajajo v procesu siliranja.

VEČ ...|12. 5. 2021
Jasmina Slatnar o izgubah pri siliranju

Minule tri dni lepega vremena so mnogi izkoristili za letošnjo prvo košnjo in spravilo travne silaže. Odločitev je bila težka, saj je marsikje nagajala namočenost tal, ponekod pa tudi zaostanek v rasti zaradi aprilske pozebe. Jasmina Slatnar, svetovalka specialistka za živinorejo na KGZ Ljubljana je v takole opozorila na izgube, ki nastajajo v procesu siliranja.

Robert Božič

naravakmetijstvosiliranjeizgube

Kmetijska oddaja

VEČ ...|9. 5. 2021
Izgube med siliranjem, vprašanje zveri...

Vsako leto znova so govedorejske kmetije pred izzivom, kako v danih vremenskih in rastnih okoliščinah pripraviti dovolj krme za svoje črede in predvsem, kako ob vremenskih danostih pospraviti čimbolj kakovostno krmo s trajnega ali sejanega travinja. Nasvete za uspešno siliranje je z nami delila Jasmina Slatnar, svetovalka specialistka za živinorejo na KGZ Ljubljana. V drugem delu oddaje pa smo gostili ekološkega kmeta mag. Staneta Berganta.

Izgube med siliranjem, vprašanje zveri...

Vsako leto znova so govedorejske kmetije pred izzivom, kako v danih vremenskih in rastnih okoliščinah pripraviti dovolj krme za svoje črede in predvsem, kako ob vremenskih danostih pospraviti čimbolj kakovostno krmo s trajnega ali sejanega travinja. Nasvete za uspešno siliranje je z nami delila Jasmina Slatnar, svetovalka specialistka za živinorejo na KGZ Ljubljana. V drugem delu oddaje pa smo gostili ekološkega kmeta mag. Staneta Berganta.

kmetijstvonaravasiliranjezveri

Kmetijska oddaja

Izgube med siliranjem, vprašanje zveri...

Vsako leto znova so govedorejske kmetije pred izzivom, kako v danih vremenskih in rastnih okoliščinah pripraviti dovolj krme za svoje črede in predvsem, kako ob vremenskih danostih pospraviti čimbolj kakovostno krmo s trajnega ali sejanega travinja. Nasvete za uspešno siliranje je z nami delila Jasmina Slatnar, svetovalka specialistka za živinorejo na KGZ Ljubljana. V drugem delu oddaje pa smo gostili ekološkega kmeta mag. Staneta Berganta.

VEČ ...|9. 5. 2021
Izgube med siliranjem, vprašanje zveri...

Vsako leto znova so govedorejske kmetije pred izzivom, kako v danih vremenskih in rastnih okoliščinah pripraviti dovolj krme za svoje črede in predvsem, kako ob vremenskih danostih pospraviti čimbolj kakovostno krmo s trajnega ali sejanega travinja. Nasvete za uspešno siliranje je z nami delila Jasmina Slatnar, svetovalka specialistka za živinorejo na KGZ Ljubljana. V drugem delu oddaje pa smo gostili ekološkega kmeta mag. Staneta Berganta.

Robert Božič

kmetijstvonaravasiliranjezveri

Modrost v očeh

VEČ ...|27. 4. 2021
Spremljanje ob koncu življenja

Gostili smo Anamarijo Jere - spremljevalko ob koncu življenja. Spremljevalka v stanje bolezni prinese občutek normalnosti in mirnosti. Ne ponuja svojih pogledov, ampak pomaga ustvariti vaše lastno dojemanje življenja in smrti.
Kot spremljevalka ob koncu življenja nudi pomoč pred smrtjo in po njej. Pred smrtjo se druži z bolnikom, omogoči skrbnikom, da si vzamejo čas zase in pomaga družini v procesu poslavljanja. Po smrti pomaga pri organizaciji pogreba, administrativnih zadevah in v procesu žalovanja.

Spremljanje ob koncu življenja

Gostili smo Anamarijo Jere - spremljevalko ob koncu življenja. Spremljevalka v stanje bolezni prinese občutek normalnosti in mirnosti. Ne ponuja svojih pogledov, ampak pomaga ustvariti vaše lastno dojemanje življenja in smrti.
Kot spremljevalka ob koncu življenja nudi pomoč pred smrtjo in po njej. Pred smrtjo se druži z bolnikom, omogoči skrbnikom, da si vzamejo čas zase in pomaga družini v procesu poslavljanja. Po smrti pomaga pri organizaciji pogreba, administrativnih zadevah in v procesu žalovanja.

starostživljenjesmrtumiranjespremljevalka

Modrost v očeh

Spremljanje ob koncu življenja

Gostili smo Anamarijo Jere - spremljevalko ob koncu življenja. Spremljevalka v stanje bolezni prinese občutek normalnosti in mirnosti. Ne ponuja svojih pogledov, ampak pomaga ustvariti vaše lastno dojemanje življenja in smrti.
Kot spremljevalka ob koncu življenja nudi pomoč pred smrtjo in po njej. Pred smrtjo se druži z bolnikom, omogoči skrbnikom, da si vzamejo čas zase in pomaga družini v procesu poslavljanja. Po smrti pomaga pri organizaciji pogreba, administrativnih zadevah in v procesu žalovanja.

VEČ ...|27. 4. 2021
Spremljanje ob koncu življenja

Gostili smo Anamarijo Jere - spremljevalko ob koncu življenja. Spremljevalka v stanje bolezni prinese občutek normalnosti in mirnosti. Ne ponuja svojih pogledov, ampak pomaga ustvariti vaše lastno dojemanje življenja in smrti.
Kot spremljevalka ob koncu življenja nudi pomoč pred smrtjo in po njej. Pred smrtjo se druži z bolnikom, omogoči skrbnikom, da si vzamejo čas zase in pomaga družini v procesu poslavljanja. Po smrti pomaga pri organizaciji pogreba, administrativnih zadevah in v procesu žalovanja.

Damijana Medved

starostživljenjesmrtumiranjespremljevalka

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 3. 2021
Znani dobitniki Glazerjevih priznanj - Arheološka izkopavanja Novo mesto

Znani dobitniki Glazerjevih priznanj - Arheološka izkopavanja Novo mesto

kulturaAleš TiranKlemen Brvar

Kulturni utrinki

Znani dobitniki Glazerjevih priznanj - Arheološka izkopavanja Novo mesto
VEČ ...|9. 3. 2021
Znani dobitniki Glazerjevih priznanj - Arheološka izkopavanja Novo mesto

Jože Bartolj

kulturaAleš TiranKlemen Brvar

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 12. 2020
Kipar Lan Seušek o jaslicah v Piranskih cerkvah

Kipar Lan Seušek o jaslicah v Piranskih cerkvah

kulturaLan SeušekJaslice v piranskih cerkvah

Kulturni utrinki

Kipar Lan Seušek o jaslicah v Piranskih cerkvah

VEČ ...|22. 12. 2020
Kipar Lan Seušek o jaslicah v Piranskih cerkvah

Jože Bartolj

kulturaLan SeušekJaslice v piranskih cerkvah

Radijska kateheza

VEČ ...|21. 11. 2020
Bližina in tolažba ob umiranju in žalovanju

Novembrska kateheza za bolnike je posvečena čuteči in sočutni bližini ob umiranju in žalovanju. Izvir kateheze je bil v božji besedi: »Tolažite, tolažite moje ljudstvo, govori vaš Bog …« (Iz 40,1) ter misli Patricka OMalleya: »Žalujočemu smo najbolj v pomoč, ko ga z vsem bitjem poslušamo in mu dopustimo izražati svojo žalost!«

Bližina in tolažba ob umiranju in žalovanju

Novembrska kateheza za bolnike je posvečena čuteči in sočutni bližini ob umiranju in žalovanju. Izvir kateheze je bil v božji besedi: »Tolažite, tolažite moje ljudstvo, govori vaš Bog …« (Iz 40,1) ter misli Patricka OMalleya: »Žalujočemu smo najbolj v pomoč, ko ga z vsem bitjem poslušamo in mu dopustimo izražati svojo žalost!«

umiranježalovanjebolezenbližinatolažba

Radijska kateheza

Bližina in tolažba ob umiranju in žalovanju

Novembrska kateheza za bolnike je posvečena čuteči in sočutni bližini ob umiranju in žalovanju. Izvir kateheze je bil v božji besedi: »Tolažite, tolažite moje ljudstvo, govori vaš Bog …« (Iz 40,1) ter misli Patricka OMalleya: »Žalujočemu smo najbolj v pomoč, ko ga z vsem bitjem poslušamo in mu dopustimo izražati svojo žalost!«

VEČ ...|21. 11. 2020
Bližina in tolažba ob umiranju in žalovanju

Novembrska kateheza za bolnike je posvečena čuteči in sočutni bližini ob umiranju in žalovanju. Izvir kateheze je bil v božji besedi: »Tolažite, tolažite moje ljudstvo, govori vaš Bog …« (Iz 40,1) ter misli Patricka OMalleya: »Žalujočemu smo najbolj v pomoč, ko ga z vsem bitjem poslušamo in mu dopustimo izražati svojo žalost!«

Damijana Medved

umiranježalovanjebolezenbližinatolažba

Nedeljski klepet

VEČ ...|1. 11. 2020
O smrti, umiranju in žalovanju

Naša gostja je med drugim povedala, zakaj je pomemebno, da se o smrti pogovarjamo in kako drugače: bolj sproščeno in veselo lahko živimo, če se zavedamo, da je del življenja. V oddaji smo se spomnili tudi ustanovitve društva Hospic in slovenske Karitas.

O smrti, umiranju in žalovanju

Naša gostja je med drugim povedala, zakaj je pomemebno, da se o smrti pogovarjamo in kako drugače: bolj sproščeno in veselo lahko živimo, če se zavedamo, da je del življenja. V oddaji smo se spomnili tudi ustanovitve društva Hospic in slovenske Karitas.

smrtumiranježalovanjepogrebHospic

Nedeljski klepet

O smrti, umiranju in žalovanju

Naša gostja je med drugim povedala, zakaj je pomemebno, da se o smrti pogovarjamo in kako drugače: bolj sproščeno in veselo lahko živimo, če se zavedamo, da je del življenja. V oddaji smo se spomnili tudi ustanovitve društva Hospic in slovenske Karitas.

VEČ ...|1. 11. 2020
O smrti, umiranju in žalovanju

Naša gostja je med drugim povedala, zakaj je pomemebno, da se o smrti pogovarjamo in kako drugače: bolj sproščeno in veselo lahko živimo, če se zavedamo, da je del življenja. V oddaji smo se spomnili tudi ustanovitve društva Hospic in slovenske Karitas.

Damijana Medved

smrtumiranježalovanjepogrebHospic

Radijska kateheza

VEČ ...|10. 10. 2020
Kako so očetje zložili Novo zavezo

Dogajanja v Cerkvi prvega in drugega stoletja so usodno zaznamovala njeno rast. Iz novozaveznih spisov in iz prvih del cerkvenih očetov lahko razberemo, kako je nastalo Sveto pismo, pa tudi zaslutimo probleme, s katerimi se je soočala Cerkev in jih pod vodstvom Svetega Duha rešila.

Kako so očetje zložili Novo zavezo

Dogajanja v Cerkvi prvega in drugega stoletja so usodno zaznamovala njeno rast. Iz novozaveznih spisov in iz prvih del cerkvenih očetov lahko razberemo, kako je nastalo Sveto pismo, pa tudi zaslutimo probleme, s katerimi se je soočala Cerkev in jih pod vodstvom Svetega Duha rešila.

duhovnostpogovor. Miran Špelič

Radijska kateheza

Kako so očetje zložili Novo zavezo

Dogajanja v Cerkvi prvega in drugega stoletja so usodno zaznamovala njeno rast. Iz novozaveznih spisov in iz prvih del cerkvenih očetov lahko razberemo, kako je nastalo Sveto pismo, pa tudi zaslutimo probleme, s katerimi se je soočala Cerkev in jih pod vodstvom Svetega Duha rešila.

VEČ ...|10. 10. 2020
Kako so očetje zložili Novo zavezo

Dogajanja v Cerkvi prvega in drugega stoletja so usodno zaznamovala njeno rast. Iz novozaveznih spisov in iz prvih del cerkvenih očetov lahko razberemo, kako je nastalo Sveto pismo, pa tudi zaslutimo probleme, s katerimi se je soočala Cerkev in jih pod vodstvom Svetega Duha rešila.

Jože Bartolj

duhovnostpogovor. Miran Špelič

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 9. 2020
Arheološka izkopavanja Novo mesto - GM oder 30 let

Arheološka izkopavanja Novo mesto - GM oder 30 let

kulturaAleš Tiran

Kulturni utrinki

Arheološka izkopavanja Novo mesto - GM oder 30 let
VEČ ...|14. 9. 2020
Arheološka izkopavanja Novo mesto - GM oder 30 let

Jože Bartolj

kulturaAleš Tiran

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 7. 2020
Obnova cerkve Marije Snežne nad Gočami, obnova okolice piranske stolnice

Gočani v teh dneh končujejo obnovo romarske cerkve Marije Snežne nad vasjo. Ob prazniku Marije Snežne jo bodo predstavili domačinom in obiskovalcem. Občina Piran bo predvidoma sredi avgusta podpisala pogodbo z izvajalcem gradbenih in konservatorsko restavratorskih del na širšem območju okoli stolnice sv. Jurija, vključno s tamkajšnjo razgledno ploščadjo.

Obnova cerkve Marije Snežne nad Gočami, obnova okolice piranske stolnice

Gočani v teh dneh končujejo obnovo romarske cerkve Marije Snežne nad vasjo. Ob prazniku Marije Snežne jo bodo predstavili domačinom in obiskovalcem. Občina Piran bo predvidoma sredi avgusta podpisala pogodbo z izvajalcem gradbenih in konservatorsko restavratorskih del na širšem območju okoli stolnice sv. Jurija, vključno s tamkajšnjo razgledno ploščadjo.

kulturaobnovarestravratorstvocerkevPiranGoče

Kulturni utrinki

Obnova cerkve Marije Snežne nad Gočami, obnova okolice piranske stolnice
Gočani v teh dneh končujejo obnovo romarske cerkve Marije Snežne nad vasjo. Ob prazniku Marije Snežne jo bodo predstavili domačinom in obiskovalcem. Občina Piran bo predvidoma sredi avgusta podpisala pogodbo z izvajalcem gradbenih in konservatorsko restavratorskih del na širšem območju okoli stolnice sv. Jurija, vključno s tamkajšnjo razgledno ploščadjo.
VEČ ...|21. 7. 2020
Obnova cerkve Marije Snežne nad Gočami, obnova okolice piranske stolnice
Gočani v teh dneh končujejo obnovo romarske cerkve Marije Snežne nad vasjo. Ob prazniku Marije Snežne jo bodo predstavili domačinom in obiskovalcem. Občina Piran bo predvidoma sredi avgusta podpisala pogodbo z izvajalcem gradbenih in konservatorsko restavratorskih del na širšem območju okoli stolnice sv. Jurija, vključno s tamkajšnjo razgledno ploščadjo.

Marjan Bunič

kulturaobnovarestravratorstvocerkevPiranGoče

Komentar tedna

VEČ ...|17. 4. 2020
Umetnost umiranja

Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.

Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.

Umetnost umiranja

Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.

Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.

komentardružbaumiranjeodnosi

Komentar tedna

Umetnost umiranja
Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.

Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.
VEČ ...|17. 4. 2020
Umetnost umiranja
Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.

Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.

Janez Juhant

komentardružbaumiranjeodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 1. 2020
Gaiser o odnosu Iran ZDA

Laris Gaiser meni, da usmrtitev iranskega generala s strani ZDA ne bo imela strateških posledic, česar se zaveda tudi ameriški predsednik.

Gaiser o odnosu Iran ZDA

Laris Gaiser meni, da usmrtitev iranskega generala s strani ZDA ne bo imela strateških posledic, česar se zaveda tudi ameriški predsednik.

družbakomentarpogovorpolitikaZDAIRan

Informativni prispevki

Gaiser o odnosu Iran ZDA
Laris Gaiser meni, da usmrtitev iranskega generala s strani ZDA ne bo imela strateških posledic, česar se zaveda tudi ameriški predsednik.
VEČ ...|6. 1. 2020
Gaiser o odnosu Iran ZDA
Laris Gaiser meni, da usmrtitev iranskega generala s strani ZDA ne bo imela strateških posledic, česar se zaveda tudi ameriški predsednik.

Tanja Dominko

družbakomentarpogovorpolitikaZDAIRan

Moja zgodba

VEČ ...|5. 1. 2020
Po sili vojak 2 - pisma

V prvi oddaji Moja zgodba v letu 2020, bomo ob 20.h spet odšli na razstavo o mobiliziranih Gorenjcih in Korošcih v nemško vojsko, ki je še do 8. marca na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Soavtorica razstave dr. Monika Kokalj Kočevar bo tokrat predstavila zbrana pisma s fronte, ki so jih pisali mobiliziranci svojim družinam.

Po sili vojak 2 - pisma

V prvi oddaji Moja zgodba v letu 2020, bomo ob 20.h spet odšli na razstavo o mobiliziranih Gorenjcih in Korošcih v nemško vojsko, ki je še do 8. marca na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Soavtorica razstave dr. Monika Kokalj Kočevar bo tokrat predstavila zbrana pisma s fronte, ki so jih pisali mobiliziranci svojim družinam.

spominPo sili vojakmobilizirani slovenci

Moja zgodba

Po sili vojak 2 - pisma
V prvi oddaji Moja zgodba v letu 2020, bomo ob 20.h spet odšli na razstavo o mobiliziranih Gorenjcih in Korošcih v nemško vojsko, ki je še do 8. marca na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Soavtorica razstave dr. Monika Kokalj Kočevar bo tokrat predstavila zbrana pisma s fronte, ki so jih pisali mobiliziranci svojim družinam.
VEČ ...|5. 1. 2020
Po sili vojak 2 - pisma
V prvi oddaji Moja zgodba v letu 2020, bomo ob 20.h spet odšli na razstavo o mobiliziranih Gorenjcih in Korošcih v nemško vojsko, ki je še do 8. marca na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Soavtorica razstave dr. Monika Kokalj Kočevar bo tokrat predstavila zbrana pisma s fronte, ki so jih pisali mobiliziranci svojim družinam.

Jože Bartolj

spominPo sili vojakmobilizirani slovenci

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 12. 2019
Nove koprske orgle

Miran Bordon ob dogodku predstavitve projekta postavitve orgel koprske stolnice 1421 - 2021.

Nove koprske orgle

Miran Bordon ob dogodku predstavitve projekta postavitve orgel koprske stolnice 1421 - 2021.

kulturaMiran Bordon

Kulturni utrinki

Nove koprske orgle
Miran Bordon ob dogodku predstavitve projekta postavitve orgel koprske stolnice 1421 - 2021.
VEČ ...|4. 12. 2019
Nove koprske orgle
Miran Bordon ob dogodku predstavitve projekta postavitve orgel koprske stolnice 1421 - 2021.

Jože Bartolj

kulturaMiran Bordon

Radijska kateheza

VEČ ...|16. 11. 2019
Obrisal bo solze z njihovih oči ... o smrti, pogrebu in žalovanju

V novembrski katehezi za bolnike msgr. Miro Šlibar v razmišljanju ob priliki o nespametnem bogatašu (Lk 12, 16-21) spregovori o umiranju, smrti, pogrebu ter spremljanju umirajočih pa tudi žalujočih.

Obrisal bo solze z njihovih oči ... o smrti, pogrebu in žalovanju

V novembrski katehezi za bolnike msgr. Miro Šlibar v razmišljanju ob priliki o nespametnem bogatašu (Lk 12, 16-21) spregovori o umiranju, smrti, pogrebu ter spremljanju umirajočih pa tudi žalujočih.

pogrebžalovanjesmrtumiranjespremljanje umirajočihduhovnost

Radijska kateheza

Obrisal bo solze z njihovih oči ... o smrti, pogrebu in žalovanju
V novembrski katehezi za bolnike msgr. Miro Šlibar v razmišljanju ob priliki o nespametnem bogatašu (Lk 12, 16-21) spregovori o umiranju, smrti, pogrebu ter spremljanju umirajočih pa tudi žalujočih.
VEČ ...|16. 11. 2019
Obrisal bo solze z njihovih oči ... o smrti, pogrebu in žalovanju
V novembrski katehezi za bolnike msgr. Miro Šlibar v razmišljanju ob priliki o nespametnem bogatašu (Lk 12, 16-21) spregovori o umiranju, smrti, pogrebu ter spremljanju umirajočih pa tudi žalujočih.

Damijana Medved

pogrebžalovanjesmrtumiranjespremljanje umirajočihduhovnost

Modrost v očeh

VEČ ...|27. 8. 2019
Glasbena terapija

V tokratni oddaji Modrost v očeh o glasbeni terapiji za starostnike. Ta je prinesla številne dobrobiti tudi bolnikom z demenco ter ob poslavljanju od življenja. Svoje znanje in izkušnje z glasbeno terapijo je z nami delila akademska glasbenica Špela Loti Knoll [knol], direktorica Inštituta Knoll - Inštituta za glasbeno terapijo in supervizijo.

Glasbena terapija

V tokratni oddaji Modrost v očeh o glasbeni terapiji za starostnike. Ta je prinesla številne dobrobiti tudi bolnikom z demenco ter ob poslavljanju od življenja. Svoje znanje in izkušnje z glasbeno terapijo je z nami delila akademska glasbenica Špela Loti Knoll [knol], direktorica Inštituta Knoll - Inštituta za glasbeno terapijo in supervizijo.

glasbena terapijademencaumiranjestarostglasba

Modrost v očeh

Glasbena terapija
V tokratni oddaji Modrost v očeh o glasbeni terapiji za starostnike. Ta je prinesla številne dobrobiti tudi bolnikom z demenco ter ob poslavljanju od življenja. Svoje znanje in izkušnje z glasbeno terapijo je z nami delila akademska glasbenica Špela Loti Knoll [knol], direktorica Inštituta Knoll - Inštituta za glasbeno terapijo in supervizijo.
VEČ ...|27. 8. 2019
Glasbena terapija
V tokratni oddaji Modrost v očeh o glasbeni terapiji za starostnike. Ta je prinesla številne dobrobiti tudi bolnikom z demenco ter ob poslavljanju od življenja. Svoje znanje in izkušnje z glasbeno terapijo je z nami delila akademska glasbenica Špela Loti Knoll [knol], direktorica Inštituta Knoll - Inštituta za glasbeno terapijo in supervizijo.

Damijana Medved

glasbena terapijademencaumiranjestarostglasba

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 8. 2019
Jazzva tretja v Göteborgu - Arheološka izkopavnja v Črnomlju - 30. poletni lutkovni pristan

Na mednarodnem tekmovanju Evrovizijski zbor leta je slovenska vokalna zasedba Jazzva osvojila tretje mesto.V Črnomlju izvajajo arheološke raziskave, odkrili so približno 315 grobov.V Mariboru se je začel letošnji 30. jubilejni Poletni lutkovni pristan.

Jazzva tretja v Göteborgu - Arheološka izkopavnja v Črnomlju - 30. poletni lutkovni pristan

Na mednarodnem tekmovanju Evrovizijski zbor leta je slovenska vokalna zasedba Jazzva osvojila tretje mesto.V Črnomlju izvajajo arheološke raziskave, odkrili so približno 315 grobov.V Mariboru se je začel letošnji 30. jubilejni Poletni lutkovni pristan.

Aleš Tiran

Kulturni utrinki

Jazzva tretja v Göteborgu - Arheološka izkopavnja v Črnomlju - 30. poletni lutkovni pristan
Na mednarodnem tekmovanju Evrovizijski zbor leta je slovenska vokalna zasedba Jazzva osvojila tretje mesto.V Črnomlju izvajajo arheološke raziskave, odkrili so približno 315 grobov.V Mariboru se je začel letošnji 30. jubilejni Poletni lutkovni pristan.
VEČ ...|5. 8. 2019
Jazzva tretja v Göteborgu - Arheološka izkopavnja v Črnomlju - 30. poletni lutkovni pristan
Na mednarodnem tekmovanju Evrovizijski zbor leta je slovenska vokalna zasedba Jazzva osvojila tretje mesto.V Črnomlju izvajajo arheološke raziskave, odkrili so približno 315 grobov.V Mariboru se je začel letošnji 30. jubilejni Poletni lutkovni pristan.

Jože Bartolj

Aleš Tiran

Moja zgodba

VEČ ...|14. 4. 2019
Bogomir Bizjak - pričevanje

Poslušate lahko pričevanje Bogomirja Bizjaka iz Skrilj v Vipavski dolini, ki je bil leta 1942 mobiliziran v italijnsko vojsko. Poslan je bil v Grčijo na otok Samos, kjer je tudi dočakal kapitualcijo Italije. Zatem so ga, do leta 1944, v ujetništvu zadrževali Nemci, Takrat je uspel pobegniti in se je še z nekaterimi soujetniki pridružiti partizanom. Oddajo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič.

Bogomir Bizjak - pričevanje

Poslušate lahko pričevanje Bogomirja Bizjaka iz Skrilj v Vipavski dolini, ki je bil leta 1942 mobiliziran v italijnsko vojsko. Poslan je bil v Grčijo na otok Samos, kjer je tudi dočakal kapitualcijo Italije. Zatem so ga, do leta 1944, v ujetništvu zadrževali Nemci, Takrat je uspel pobegniti in se je še z nekaterimi soujetniki pridružiti partizanom. Oddajo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič.

Bogomir Bizjakmobiliziranec v italijansko vojsko

Moja zgodba

Bogomir Bizjak - pričevanje
Poslušate lahko pričevanje Bogomirja Bizjaka iz Skrilj v Vipavski dolini, ki je bil leta 1942 mobiliziran v italijnsko vojsko. Poslan je bil v Grčijo na otok Samos, kjer je tudi dočakal kapitualcijo Italije. Zatem so ga, do leta 1944, v ujetništvu zadrževali Nemci, Takrat je uspel pobegniti in se je še z nekaterimi soujetniki pridružiti partizanom. Oddajo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič.
VEČ ...|14. 4. 2019
Bogomir Bizjak - pričevanje
Poslušate lahko pričevanje Bogomirja Bizjaka iz Skrilj v Vipavski dolini, ki je bil leta 1942 mobiliziran v italijnsko vojsko. Poslan je bil v Grčijo na otok Samos, kjer je tudi dočakal kapitualcijo Italije. Zatem so ga, do leta 1944, v ujetništvu zadrževali Nemci, Takrat je uspel pobegniti in se je še z nekaterimi soujetniki pridružiti partizanom. Oddajo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič.

Jože Bartolj

Bogomir Bizjakmobiliziranec v italijansko vojsko

Svetovalnica

VEČ ...|4. 4. 2019
Bonton

Strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk odgovarja na mnoga vprašanja, povezana s telefoniranjem. Kdaj, kako, kdaj telefon pospraviti ...? Ob tem pa še o telefonih v gledališču, zdravstvenih čakalnicah, avtobusih ...

Bonton

Strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk odgovarja na mnoga vprašanja, povezana s telefoniranjem. Kdaj, kako, kdaj telefon pospraviti ...? Ob tem pa še o telefonih v gledališču, zdravstvenih čakalnicah, avtobusih ...

bontontelefoniranjekultura

Svetovalnica

Bonton
Strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk odgovarja na mnoga vprašanja, povezana s telefoniranjem. Kdaj, kako, kdaj telefon pospraviti ...? Ob tem pa še o telefonih v gledališču, zdravstvenih čakalnicah, avtobusih ...
VEČ ...|4. 4. 2019
Bonton
Strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk odgovarja na mnoga vprašanja, povezana s telefoniranjem. Kdaj, kako, kdaj telefon pospraviti ...? Ob tem pa še o telefonih v gledališču, zdravstvenih čakalnicah, avtobusih ...

Marjan Bunič

bontontelefoniranjekultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 2. 2019
Srednjeveški kodeks v Slavini

Srednjeveški kodeks je obiskal matično župnijo na Pivškem. V mariborskem lokalu med prenovo odkrili zazidano slikarijo Janeza Vidica.

Srednjeveški kodeks v Slavini

Srednjeveški kodeks je obiskal matično župnijo na Pivškem. V mariborskem lokalu med prenovo odkrili zazidano slikarijo Janeza Vidica.

kulturaknjigaslikarstvorestavriranje

Kulturni utrinki

Srednjeveški kodeks v Slavini
Srednjeveški kodeks je obiskal matično župnijo na Pivškem. V mariborskem lokalu med prenovo odkrili zazidano slikarijo Janeza Vidica.
VEČ ...|24. 2. 2019
Srednjeveški kodeks v Slavini
Srednjeveški kodeks je obiskal matično župnijo na Pivškem. V mariborskem lokalu med prenovo odkrili zazidano slikarijo Janeza Vidica.

Marjan Bunič

kulturaknjigaslikarstvorestavriranje

Moja zgodba

VEČ ...|27. 1. 2019
Romi med in po drugi svetovni vojni

Gost oddaje Moja zgodba je bil prof. dr. Miran Komac iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Tam se med drugim ukvarja s problematiko Romov v Sloveniji. Predstavil nam je tragično zgodbo slovenskih Romov, ki so bili med in po drugi svetovni vojni poleg Judov, najbolj iztrebljena manjšina. Italijski in nemški okupatorji, ter partizani so namreč skupno pobili kar okoli 70 odstotkov vseh Romov.

Romi med in po drugi svetovni vojni

Gost oddaje Moja zgodba je bil prof. dr. Miran Komac iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Tam se med drugim ukvarja s problematiko Romov v Sloveniji. Predstavil nam je tragično zgodbo slovenskih Romov, ki so bili med in po drugi svetovni vojni poleg Judov, najbolj iztrebljena manjšina. Italijski in nemški okupatorji, ter partizani so namreč skupno pobili kar okoli 70 odstotkov vseh Romov.

miran komacporajmos

Moja zgodba

Romi med in po drugi svetovni vojni
Gost oddaje Moja zgodba je bil prof. dr. Miran Komac iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Tam se med drugim ukvarja s problematiko Romov v Sloveniji. Predstavil nam je tragično zgodbo slovenskih Romov, ki so bili med in po drugi svetovni vojni poleg Judov, najbolj iztrebljena manjšina. Italijski in nemški okupatorji, ter partizani so namreč skupno pobili kar okoli 70 odstotkov vseh Romov.
VEČ ...|27. 1. 2019
Romi med in po drugi svetovni vojni
Gost oddaje Moja zgodba je bil prof. dr. Miran Komac iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Tam se med drugim ukvarja s problematiko Romov v Sloveniji. Predstavil nam je tragično zgodbo slovenskih Romov, ki so bili med in po drugi svetovni vojni poleg Judov, najbolj iztrebljena manjšina. Italijski in nemški okupatorji, ter partizani so namreč skupno pobili kar okoli 70 odstotkov vseh Romov.

Jože Bartolj

miran komacporajmos

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 11. 2018
Razreševanje afere o pranju iranskega denarja v NLB obstalo na mestu

V teh dneh je minilo leto dni, odkar so v Evropskem parlamentu obravnavali enega največjih finančnih škandalov v zgodovini Slovenije. Pobudo, naj odbro PANA pod drobnogled vzame pranje iranskega denarja v NLB, je dala evropska poslanka Romana Tomc. Za zdaj ni zaznala premikov v smeri razrešitve afere.

Razreševanje afere o pranju iranskega denarja v NLB obstalo na mestu

V teh dneh je minilo leto dni, odkar so v Evropskem parlamentu obravnavali enega največjih finančnih škandalov v zgodovini Slovenije. Pobudo, naj odbro PANA pod drobnogled vzame pranje iranskega denarja v NLB, je dala evropska poslanka Romana Tomc. Za zdaj ni zaznala premikov v smeri razrešitve afere.

infopogovorpolitikaNLBIrangate

Informativni prispevki

Razreševanje afere o pranju iranskega denarja v NLB obstalo na mestu
V teh dneh je minilo leto dni, odkar so v Evropskem parlamentu obravnavali enega največjih finančnih škandalov v zgodovini Slovenije. Pobudo, naj odbro PANA pod drobnogled vzame pranje iranskega denarja v NLB, je dala evropska poslanka Romana Tomc. Za zdaj ni zaznala premikov v smeri razrešitve afere.
VEČ ...|29. 11. 2018
Razreševanje afere o pranju iranskega denarja v NLB obstalo na mestu
V teh dneh je minilo leto dni, odkar so v Evropskem parlamentu obravnavali enega največjih finančnih škandalov v zgodovini Slovenije. Pobudo, naj odbro PANA pod drobnogled vzame pranje iranskega denarja v NLB, je dala evropska poslanka Romana Tomc. Za zdaj ni zaznala premikov v smeri razrešitve afere.

Helena Škrlec

infopogovorpolitikaNLBIrangate

Bonton

VEČ ...|12. 11. 2018
Do katere ure smemo telefonirati na zasebni telefon?

Do katere ure zvečer smemo klicati na zasebno telefonsko številko? Katere jutranje ure so še prezgodnje za telefonske klice? O tem strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

Do katere ure smemo telefonirati na zasebni telefon?

Do katere ure zvečer smemo klicati na zasebno telefonsko številko? Katere jutranje ure so še prezgodnje za telefonske klice? O tem strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

vzgojapogovorbontontelefoniranje

Bonton

Do katere ure smemo telefonirati na zasebni telefon?
Do katere ure zvečer smemo klicati na zasebno telefonsko številko? Katere jutranje ure so še prezgodnje za telefonske klice? O tem strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.
VEČ ...|12. 11. 2018
Do katere ure smemo telefonirati na zasebni telefon?
Do katere ure zvečer smemo klicati na zasebno telefonsko številko? Katere jutranje ure so še prezgodnje za telefonske klice? O tem strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

Marjan Bunič

vzgojapogovorbontontelefoniranje

Svetovalnica

VEČ ...|25. 10. 2018
Bi programirali? O digitalni pismenosti

Po evropskem tednu programiranja je tokratna Svetovalnica skušala odgovoriti na vprašanje, komu in zakaj približati programersko in digitalno pismenost. Programiranja se danes lahko lotijo tudi dekleta (stereotipi o klasičnih moških programerjih so preživeti), prav tako pa računalniška pismenost pride prav starejšim. Naša gostja je bila slovenska ambasadorka tedna programiranja Katja Koren Ošljak.

Bi programirali? O digitalni pismenosti

Po evropskem tednu programiranja je tokratna Svetovalnica skušala odgovoriti na vprašanje, komu in zakaj približati programersko in digitalno pismenost. Programiranja se danes lahko lotijo tudi dekleta (stereotipi o klasičnih moških programerjih so preživeti), prav tako pa računalniška pismenost pride prav starejšim. Naša gostja je bila slovenska ambasadorka tedna programiranja Katja Koren Ošljak.

svetovanjeizobraževanjeračunalništvoprogramiranje

Svetovalnica

Bi programirali? O digitalni pismenosti
Po evropskem tednu programiranja je tokratna Svetovalnica skušala odgovoriti na vprašanje, komu in zakaj približati programersko in digitalno pismenost. Programiranja se danes lahko lotijo tudi dekleta (stereotipi o klasičnih moških programerjih so preživeti), prav tako pa računalniška pismenost pride prav starejšim. Naša gostja je bila slovenska ambasadorka tedna programiranja Katja Koren Ošljak.
VEČ ...|25. 10. 2018
Bi programirali? O digitalni pismenosti
Po evropskem tednu programiranja je tokratna Svetovalnica skušala odgovoriti na vprašanje, komu in zakaj približati programersko in digitalno pismenost. Programiranja se danes lahko lotijo tudi dekleta (stereotipi o klasičnih moških programerjih so preživeti), prav tako pa računalniška pismenost pride prav starejšim. Naša gostja je bila slovenska ambasadorka tedna programiranja Katja Koren Ošljak.

Blaž Lesnik

svetovanjeizobraževanjeračunalništvoprogramiranje

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|26. 5. 2022
Zakaj poleti na duhovne vaje?

Govorili smo o pomenu duhovnega poglabljanja in iskanja stika z Bogom. Poletje je pred vrati in možnosti različnih duhovnih vaj je veliko. Zakaj je dobro poskrbeti tudi za duhovni odmik? Z nami je bil jezuit p. Janez Poljanšek.

Zakaj poleti na duhovne vaje?

Govorili smo o pomenu duhovnega poglabljanja in iskanja stika z Bogom. Poletje je pred vrati in možnosti različnih duhovnih vaj je veliko. Zakaj je dobro poskrbeti tudi za duhovni odmik? Z nami je bil jezuit p. Janez Poljanšek.

Blaž Lesnik

svetovanjeduhovnostduhovne vaje

Naš gost

VEČ ...|21. 5. 2022
Franka Žgavec

Franka Žgavec je od leta 1998 predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, ki letos obeležuje 60-letnico delovanja. Na Dragi 2021 je prejela 10. Peterlinovo nagrado. Vse svoje življenje je posvetila kulturnemu delu slovenske skupnosti na obeh straneh meje. Je tudi predsednica Zadruge Goriška Mohorjeva družba, dejavna v številnih društvih in tudi zborovodja. 

Franka Žgavec

Franka Žgavec je od leta 1998 predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, ki letos obeležuje 60-letnico delovanja. Na Dragi 2021 je prejela 10. Peterlinovo nagrado. Vse svoje življenje je posvetila kulturnemu delu slovenske skupnosti na obeh straneh meje. Je tudi predsednica Zadruge Goriška Mohorjeva družba, dejavna v številnih društvih in tudi zborovodja. 

Matjaž Merljak

spominživljenje

Moja zgodba

VEČ ...|22. 5. 2022
Ob Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja (Griesser Pečar, Možina)

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov. 

Ob Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja (Griesser Pečar, Možina)

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov. 

Jože Bartolj

spominpolitikaJože MožinaTamara Griesser PečarNacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja

Doživetja narave

VEČ ...|20. 5. 2022
Po Transverzali

Po Transverzali smo se odpravili v tokratnih Doživetjih narave. Daljinska pot Jakoba Kende je po ameriškem vzoru Apalaške poti dobila vodnik v knjižni obliki. Kako je zasnovan, koliko jih je že prehodilo celotno pot in še kaj ste lahko slišali v tokratni oddaji.

Po Transverzali

Po Transverzali smo se odpravili v tokratnih Doživetjih narave. Daljinska pot Jakoba Kende je po ameriškem vzoru Apalaške poti dobila vodnik v knjižni obliki. Kako je zasnovan, koliko jih je že prehodilo celotno pot in še kaj ste lahko slišali v tokratni oddaji.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Naš pogled

VEČ ...|24. 5. 2022
Dobrota in zlo

V nedeljo zvečer me je pretresel ogled dokumentarnega filma Bitka za Kijev, vojnega dopisnika RTV Slovenija Valentina Areha. Na njemu lasten način je skupaj s snemalci gledalcu približal trpljenje preprostih, nič krivih ukrajinskih ljudi, na katere se je v onemoglosti svoje zavedenosti spravil vsa gnev ruske vojne pošasti, katere osnovni gradnik so spet navadni ljudje, mladi fantje, na silo in zavedeni potisnjeni v morijo. 

Dobrota in zlo

V nedeljo zvečer me je pretresel ogled dokumentarnega filma Bitka za Kijev, vojnega dopisnika RTV Slovenija Valentina Areha. Na njemu lasten način je skupaj s snemalci gledalcu približal trpljenje preprostih, nič krivih ukrajinskih ljudi, na katere se je v onemoglosti svoje zavedenosti spravil vsa gnev ruske vojne pošasti, katere osnovni gradnik so spet navadni ljudje, mladi fantje, na silo in zavedeni potisnjeni v morijo. 

Robert Božič

komentarukrajina

Radijski misijon 2022

VEČ ...|9. 4. 2022
7. dan - Največja pa je ljubezen

Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.

7. dan - Največja pa je ljubezen

Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.

Jože Bartolj

duhovnostodnosimisijon

Radijski roman

VEČ ...|26. 5. 2022
Papež Janez Dobri - 18. del

V novem delu romana izvemo, kakšno ime si bo dal novi papež in zakaj. Me drugim je kardinal Roncalli rekel: Ime mi bo Janez. To ime nam je milo, ker je ime našega očeta. 

Papež Janez Dobri - 18. del

V novem delu romana izvemo, kakšno ime si bo dal novi papež in zakaj. Me drugim je kardinal Roncalli rekel: Ime mi bo Janez. To ime nam je milo, ker je ime našega očeta. 

Radio Ognjišče

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|26. 5. 2022
355. oddaja

Z roko v roki – Oto Pestner, City Called Heaven - Mahalia Jackson, O Mio Signore - Edoardo Vianello, Kočija - Marjana Deržaj, Knockin on Heavens Door - Bob Dylan, Die Antwort Weiss Ganz Allein Der Wind (Blowing In The Wind) - Marlene Dietrich, Kot nekdo, ki imel me bo rad – Ditka Haberl, Još su tople tvoje suze – Ivica Šerfezi, Only you - The Platters, Pojdiva – Jelka Cvetežar, LAmour En Héritage - Nana Mouskouri  …

355. oddaja

Z roko v roki – Oto Pestner, City Called Heaven - Mahalia Jackson, O Mio Signore - Edoardo Vianello, Kočija - Marjana Deržaj, Knockin on Heavens Door - Bob Dylan, Die Antwort Weiss Ganz Allein Der Wind (Blowing In The Wind) - Marlene Dietrich, Kot nekdo, ki imel me bo rad – Ditka Haberl, Još su tople tvoje suze – Ivica Šerfezi, Only you - The Platters, Pojdiva – Jelka Cvetežar, LAmour En Héritage - Nana Mouskouri  …

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|26. 5. 2022
Simon Purger, nominiran za Global Teacher Price

Simon Purger je učitelj zgodovine, geografije, državljanske vzgoje in etike v Polhovem Gradcu. V času zaprtja šol, med karanteno, je do učencev iz svojega razreda, le v hiter pozdrav, kar prikolesaril. Toliko, da so se za trenutek uzrli. V več pogledih je svojevrsten, posebne so njegove individualne govorilne ure, saj svoje učence želi bolje spoznati, tudi njihova razmišljanja. Začel je s snemanjem kratkih video vsebin o zgodovinski snovi v pomoč pri učenju ter jih objavljati na YouTube kanalu, s katerimi je dosegel velik odmev, tudi med učenci drugih slovenskih šol. Na radijski intervju je prav tako prikolesaril. -:)  

Simon Purger, nominiran za Global Teacher Price

Simon Purger je učitelj zgodovine, geografije, državljanske vzgoje in etike v Polhovem Gradcu. V času zaprtja šol, med karanteno, je do učencev iz svojega razreda, le v hiter pozdrav, kar prikolesaril. Toliko, da so se za trenutek uzrli. V več pogledih je svojevrsten, posebne so njegove individualne govorilne ure, saj svoje učence želi bolje spoznati, tudi njihova razmišljanja. Začel je s snemanjem kratkih video vsebin o zgodovinski snovi v pomoč pri učenju ter jih objavljati na YouTube kanalu, s katerimi je dosegel velik odmev, tudi med učenci drugih slovenskih šol. Na radijski intervju je prav tako prikolesaril. -:)  

Nataša Ličen

odnosiotrocipogovoršolakoronavirusvzgoja

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 5. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan