Doživetja narave
Tokrat smo sledili nadaljevanju pripovedi zakoncev Štremfelj o njuni veliki pustolovščini, ki sta jo začela pred letom dni. V treh mesecih sta legendarna alpinista prehodila 1700 km dolgo Veliko himalajsko pot, pred nekaj dnevi pa je Andrej Štremfelj sporočil, da je knjiga o doživetjih s poti že napisana. Udeleženci mini radijskih počitnic so imeli privilegij pokukati v ozadje te pustolovščine že letos spomladi. Tudi drugi del njune pripovedi smo posneli v Bernardinu.
Doživetja narave
Tokrat smo sledili nadaljevanju pripovedi zakoncev Štremfelj o njuni veliki pustolovščini, ki sta jo začela pred letom dni. V treh mesecih sta legendarna alpinista prehodila 1700 km dolgo Veliko himalajsko pot, pred nekaj dnevi pa je Andrej Štremfelj sporočil, da je knjiga o doživetjih s poti že napisana. Udeleženci mini radijskih počitnic so imeli privilegij pokukati v ozadje te pustolovščine že letos spomladi. Tudi drugi del njune pripovedi smo posneli v Bernardinu.
Doživetja narave
V steno najvišjega ne-osemtisočaka so nas popeljala Doživetja z enim od obeh glavnih akterjev, ki sta 4. avgusta letos priplezala na 15. najvišjo goro na svetu po prvenstveni smeri. O plezanju po zahodnem grebenu Gašerbruma III. je spregovoril naš gost, vrhunski alpinist Aleš Česen.
Doživetja narave
V steno najvišjega ne-osemtisočaka so nas popeljala Doživetja z enim od obeh glavnih akterjev, ki sta 4. avgusta letos priplezala na 15. najvišjo goro na svetu po prvenstveni smeri. O plezanju po zahodnem grebenu Gašerbruma III. je spregovoril naš gost, vrhunski alpinist Aleš Česen.
Doživetja narave
Na vrsti je prvi del predavanja zakoncev Štremfelj o njunih dogodivščinah na Veliki himalajski poti. S fotografijami sta to 1700 km dolgo in tri meseca trajajočo avanturo letos spomladi približala udeležencem radijskih mini počitnic v Bernardinu. Prizori tudi zgolj z besedami vsekakor oživijo v slikoviti pripovedi Marije in Andreja Štremfelj.
Doživetja narave
Na vrsti je prvi del predavanja zakoncev Štremfelj o njunih dogodivščinah na Veliki himalajski poti. S fotografijami sta to 1700 km dolgo in tri meseca trajajočo avanturo letos spomladi približala udeležencem radijskih mini počitnic v Bernardinu. Prizori tudi zgolj z besedami vsekakor oživijo v slikoviti pripovedi Marije in Andreja Štremfelj.
Doživetja narave
V prvem delu vas čakajo informacije o spremembah, ki bi jih planinci in obiskovalci gora okrog Triglava morali poznati. Povezane so s projektom Vrh Julijcev, ki je v sklepni fazi. Naš gost je bil Andrej Arih iz Javnega zavoda Triglavski narodni park. V nadaljevanju pa sta bila na daljavo z nami alpinista Marija in Andrej Štremfelj, ki sta se oglasila iz Nepala. Za njima sta že dva meseca hoje po Veliki himalajski poti.
Doživetja narave
V prvem delu vas čakajo informacije o spremembah, ki bi jih planinci in obiskovalci gora okrog Triglava morali poznati. Povezane so s projektom Vrh Julijcev, ki je v sklepni fazi. Naš gost je bil Andrej Arih iz Javnega zavoda Triglavski narodni park. V nadaljevanju pa sta bila na daljavo z nami alpinista Marija in Andrej Štremfelj, ki sta se oglasila iz Nepala. Za njima sta že dva meseca hoje po Veliki himalajski poti.
Doživetja narave
Tokrat smo v Himalajo odšli s spominom na lansko jubilejno odpravo Himlung, ki jo je organizirala Fakulteta za šport, kot tudi z zadnjo knjigo alpinista Vikija Grošlja, v kateri je povzel vseh svojih 33 odprav - od Makaluja do omenjenega sedemtisočaka v lanskem letu. Gosta sta bila športni pedagog in alpinist prof. dr. Stojan Burnik in Viki Grošelj.
Doživetja narave
Tokrat smo v Himalajo odšli s spominom na lansko jubilejno odpravo Himlung, ki jo je organizirala Fakulteta za šport, kot tudi z zadnjo knjigo alpinista Vikija Grošlja, v kateri je povzel vseh svojih 33 odprav - od Makaluja do omenjenega sedemtisočaka v lanskem letu. Gosta sta bila športni pedagog in alpinist prof. dr. Stojan Burnik in Viki Grošelj.
Doživetja narave
Tik pred obletnico prvega slovenskega pristopa na najvišjo goro sveta smo pozornost najprej posvetili Everestu in takratni odpravi. Svoje spomine sta delila alpinista Andrej Štremfelj in Viki Grošelj. Seveda pa bomo tudi zavrteli pedala. Izkušen kolesarski serviser Iztok Štepec (Šport 11) je svetoval, kako se pripraviti na sezono, kakšni so trendi v kolesarstvu in na kaj je potrebno misliti pri nastavitvah kolesa.
Doživetja narave
Naš pogled
Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.
Doživetja narave
Podali smo se med koroške markaciste. Tam so namreč predstavniki Planinske zveze Slovenije v začetku junija predstavili novosti na področju označevanja planinskih poti. Nove usmerjevalne table gredo v korak s časom, saj so podatki na njih prilagojeni za uporabo s pametnimi telefoni. O delu koroških markacistov, ki so po ujmi pred dvema letoma z veliko prizadevnostjo uredili vse poti, sta spregovorila Drago Kure in Maks Kotnik.
Naš gost
V oddaji Naš gost smo gostili priznanega slovenskega muzikologa, glasbenega esejista in kritika dr. Franca Križnarja. Čeprav je že nekaj let v zasluženem pokoju, se še vedno ukvarja z raziskavami na področju glasbe. Tako je eden od organizatorjev simpozija ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške, ki bo pod naslovom Med resnico in legendo potekal v začetku meseca septembra na gradu Gradu Turn pri Preddvoru. Sicer se je dr. Križnar v življenju ukvarjal s kopico različnih stvari, med drugim tudi z radiem, kjer je bil glasbeni urednik in novinar na RTV Slovenija. V pogovoru pa nam bo povedal tudi, zakaj Slavko Avsenik nikoli ni prejel nobene državne nagrade na področju kulture.
Duhovna misel
V nemškem mestu Weinsberg obiskovalcu radi pokažejo grič, na katerem stoji trdnjava, in povedo z njo povezano anekdoto iz ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Moja zgodba
Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.
Od slike do besede
Predstavili smo delo Abby Johnson: Nenačrtovano starševstvo. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi založbi. Gost oddaje je bil prevajalec Niki Neubauer.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.