Sedmega oktobra je minilo eno leto od strahotnega terorističnega napada z imenom »Potop Al Aksa«, s katerim je palestinsko islamistično gibanje Hamas zadalo Izraelu eno najhujših ran v njegovi zgodovini. Izraelsko družbo, sicer vajeno življenja v senci terorizma, je pretresel občutek eksistencialne ogroženosti in obkoljenosti s sovražniki, katerih cilj je izbrisati judovsko prisotnost »od reke do morja«.
Tako je svoje razmišljanje začel Rok Blažič. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh katoliškega tednika Družina.
Sedmega oktobra je minilo eno leto od strahotnega terorističnega napada z imenom »Potop Al Aksa«, s katerim je palestinsko islamistično gibanje Hamas zadalo Izraelu eno najhujših ran v njegovi zgodovini. Izraelsko družbo, sicer vajeno življenja v senci terorizma, je pretresel občutek eksistencialne ogroženosti in obkoljenosti s sovražniki, katerih cilj je izbrisati judovsko prisotnost »od reke do morja«.
Tako je svoje razmišljanje začel Rok Blažič. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh katoliškega tednika Družina.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Govorili smo o moči in pomenu molitve. Katekizem pravi, da je »molitev povzdigovanje duha k Bogu.« Kako moliti in koliko? Ali lahko s svojo molitvijo prepričamo Boga, da izpolni naše želje? Jezus je namreč rekel: Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V mesecu rožnega venca in misijonov sta bila z nami župnik v Preski Jure Koželj in misijonar Tone Kerin, ki se je z Madagaskarja letos preselil v Slovenijo in prevzel župnijo Brusnice. Pridružite se nam – ob 20. uri v živo!
Na roženvensko nedeljo 6. oktobra je bila v Spominskem parku na Teharjah slovesnost v spomin na žrtve uničevalnega koncentracijskega taborišča, ki so jih od tu vodili v smrt v rudniške rove v okolici Celja. Sveto mašo jo je daroval nadškof dr. Anton Stres. Po maši je bil še kulturni program, kjer je bil osrednji govorec nekdanji predsednik državnega zbora dr. France Cukjati. V današnji oddaji ste lahko slišali nekaj poudarkov iz omenjene slovesnosti.
Z dr. Ernestom Petričem tokrat o pravni državi, ki je na veliki preizkušnji. o varovalnih mehanizmih demokracije, o ustavnem sodišču, ki skuša branti avtoriteto oblasti, o predsednici državnega zbora in njenih pravnih akrobacijah, o sodniku v okovih ... Slovenija je v Varnostnem svetu zavzela propalestinsko držo, je to prednost ali ovira pri njeni zunanji politiki. Tudi o Gazi in Libanonu, ki sta ju ugrabila Hamas in Hezbolah, pa o pretiranem odgovoru Izraela, ki bo svojo državo branil do konca... In za konec še o predčasnih volitvah in o tem kaj preostane volivcem.
Na celjsko sodišče so pred dnevi privedli z lisicami vklenjenega sodnika Zvjezdana Radonjića. Prisilno privedbo naj bi izvedli na podlagi zahteve sodnega senata, ki je ocenil, da se obdolženi izmika sojenju. Radonjić je imel zdravniško potrdilo o bolniškem staležu in izvedensko mnenje, da iz zdravstvenih razlogov do začetka novembra ni sposoben sodelovati na sojenju. Oba dokumenta je predhodno dostavil sodnici... Dejstvo je, da je Radonjič prišel v nemilost pri predpostavljenih zaradi razsodbe v primeru Novič. S tem je povezana tudi trenutna obsodba na celjskem sodišču in verjetno prisilna privedba.
Prisluhnete lahko zadnjemu, 52. delu, radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšel pri založbi Družina. Salmón in Rahaba dobita sina Boaza, ki je naslednji v rodovni liniji, ki pripelje do Jezusa iz Nazareta.
Manager leta 2024 je Marko Lukić, ki je že polnih petnajst let direktor mariborskega lesno-graditelja Lumar IG, kjer gradijo najboljše lesene hiše na svetu. Bil je dolgo vrsto let odličen plezalec, kar s pridom vnaša tudi v poslovni svet. Kaj je odlika dobrega vodje, kakšna je vizija njihove dela, smo ga med drugim vprašali v pogovoru.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Proračuna za prihodnji leti predvidevata občutno povečanje sredstev za Slovence v zamejstvu in po svetu glede na letošnje in lansko leto. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je na današnji seji pristojne komisije državnega zbora povedala tudi konkretne številke: prihodnje leto 13 milijonov evrov, v letu 2026 pa malo več kot 12,1 milijona evrov. Milijon razlike je zaradi izvedbe projekta Evropska prestolnica kulture, ki bo potekal v Novi Gorici in Gorici, velika večina tega denarja bo namenjenega društvom in organizacijam, ki se bodo udeležili in sooblikovali dejavnosti, ki se bodo zgodile junija v obeh mestih. Državna sekretarka je še izpostavila, da država tudi prvič v zgodovini namenja namenska sredstva za spodbujanje vračanja Slovencev po svetu v domovino - doslej so za ta namen vzpostavili infotočko.