Naš gost
Naš gost je bil doktor veterinarske medicine, znanstveni svetnik, izredni profesor in nekdanji predstojnik Inštituta za higieno in patologijo prehrane živali na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Anton Vengušt. Je tudi pevec, dolgoletni predsednik zbora in društva Glasbena matica, zdaj njen častni predsednik.
Naš gost
Naš gost je bil doktor veterinarske medicine, znanstveni svetnik, izredni profesor in nekdanji predstojnik Inštituta za higieno in patologijo prehrane živali na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Anton Vengušt. Je tudi pevec, dolgoletni predsednik zbora in društva Glasbena matica, zdaj njen častni predsednik.
Od slike do besede
Ob 150-letnici Glasbene matice Ljubljana smo pripravili pogovor o društvu, ki so ga ustanovili leta 1872, da bi omogočili razcvet slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob jubileju je prav, da širšo javnost spomnimo na društvo, ki je bilo vse do druge svetovne vojne gibalo glasbenega življenja, po njej pa je bilo brez utemeljenih razlogov ukinjeno in prepovedano. Od vrste dejavnosti, ki jih je društvo razvilo v več desetletjih, od glasbene šole, konservatorija, založbe, trgovine, zbora, orkestra, koncertne poslovalnice, glasbenega festivala, etnografskega inštituta, arhiva, praktično ni ostalo nič, z izjemo mešanega zbora, ki se je ohranil do danes. V samostojni Sloveniji je društvo ponovno oživilo svojo dejavnost in danes predstavlja pomemben dejavnik v glasbenem okolju. Naša gostja je bila predsednica Glasbene matice, muzikologinja Veronika Brvar.
Od slike do besede
Ob 150-letnici Glasbene matice Ljubljana smo pripravili pogovor o društvu, ki so ga ustanovili leta 1872, da bi omogočili razcvet slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob jubileju je prav, da širšo javnost spomnimo na društvo, ki je bilo vse do druge svetovne vojne gibalo glasbenega življenja, po njej pa je bilo brez utemeljenih razlogov ukinjeno in prepovedano. Od vrste dejavnosti, ki jih je društvo razvilo v več desetletjih, od glasbene šole, konservatorija, založbe, trgovine, zbora, orkestra, koncertne poslovalnice, glasbenega festivala, etnografskega inštituta, arhiva, praktično ni ostalo nič, z izjemo mešanega zbora, ki se je ohranil do danes. V samostojni Sloveniji je društvo ponovno oživilo svojo dejavnost in danes predstavlja pomemben dejavnik v glasbenem okolju. Naša gostja je bila predsednica Glasbene matice, muzikologinja Veronika Brvar.
Spoznanje več, predsodek manj
Prof. dr. Ernest Petrič je ob koncu tretjega mandata v Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo pojasnil, za kakšno ustanovo gre, kako je začela z delom, kdo so njeni člani in nekatere aktualne zadeve. Ki so jih obravnavali v zadnjem času. Pred oktobrskimi volitvami predsednika države je povedal, kakšne so njegove naloge. Pojasnil je še, kako je z njegovo kandidaturo za ta položaj.
Dogodki
Sodelovali so:
Naš gost
V sobotni oddaji Naš gost smo gostili Tadejo Krečič Scholten, prevajalko, književno in gledališko kritičarko, urednico radijskih oddaj in novinarko na 3. programu Radia Slovenija. Lani je v zbirki Prvenci pri Mladinski knjigi izdala zbirko kratkih zgodb Nikoli ni prepozno in tudi o tem je tekla beseda v tokratnem pogovoru. Zaupala nam je tudi, katere gledališke predstave so jo v zadnjem času najbolj navdušile ter nasula kup bralnih namigov za to poletje.
Naš pogled
V iskanju smisla življenja se zahodni svet utaplja v smeteh, ki jih ustvarja ob zadovoljevanju svojih vsakovrstnih naslad, vzhodni pa je spet zajahal zver, o kateri je pisal že Dostojevski.
Posebna živalska vrsta, ki sebe imenuje humana!
Ne bom se postavljal za razsodnika svetovnih razmer, saj so mnogo prekompleksne za moje znanje, bi pa kot tenkočuten opazovalec sveta rad prižgal nekoliko drugačno luč na kaos, ki ga na zemlji povzroča živalska vrsta, ki sama sebi pravi, da je humana in to besedo razlaga s pojmi pozitivnih moralnih lastnosti.
S čim lahko človek, ki je human, torej poln pozitivnih vrednot, opraviči obstreljevanje nedolžnih civilistov in totalno uničevanje celih mest od Čečenije do Alepa in današnje Ukrajine? In vendar to počne ta ista vrsta, ki se imenuje človek. Če smo pošteni, moramo opaziti težavo tudi v drugem polu, namreč v tistih, ki veljamo za razviti zahod in prav tako sebe imenujemo človek / human, je pa za to potrebno precej več truda …
Tako je svoj komentar v rubriki Naš pogled začel Tadej Sadar. Celoten komentar si je mogoče prebrati na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Svetovalnica
Žena z moževim novim avtomobilom povzroči nesrečo. Polna skrbi brska med dokumenti in opazi listič, ki pade iz zavarovalne police. Na njem je z velikimi črkami napisano: »Draga žena. Če boš potrebovala polico v primeru nesreče, vedi, da nimam rad avta, ampak tebe!«
Simpatično zgodbo smo izbrali kot napovednik za Svetovalnico v kateri smo s strokovnjakom Branetom Nastranom govorili o poletni gneči, o tem, kako primerno ukrepati v primeru nesreče in še o čem.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zakladi naše dediščine
Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi.
Svetovalnica
Žena z moževim novim avtomobilom povzroči nesrečo. Polna skrbi brska med dokumenti in opazi listič, ki pade iz zavarovalne police. Na njem je z velikimi črkami napisano: »Draga žena. Če boš potrebovala polico v primeru nesreče, vedi, da nimam rad avta, ampak tebe!«
Simpatično zgodbo smo izbrali kot napovednik za Svetovalnico v kateri smo s strokovnjakom Branetom Nastranom govorili o poletni gneči, o tem, kako primerno ukrepati v primeru nesreče in še o čem.