Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|19. 12. 2021
Marijan Zadnikar (1921 - 2005)

»Vse življenje sem rad obiskoval slovenske cerkve in cerkvice božje in jih raziskoval, saj so bile blizu mojemu srcu. Obiskoval sem jih kot umetnostni zgodovinar, kot Slovenec in kot kristjan.« To je pogosto poudarjal Marijan Zadnikar, eden najvidnejših umetnostnih zgodovinarjev raziskovalcev in konservatorjev prve povojne generacije generacije pri nas. Posebno pozornost je posvetil romaniki na naših tleh, predvsem cerkvenemu stavbarstvu od Hrastovelj do Stične. 

Marijan Zadnikar (1921 - 2005)

»Vse življenje sem rad obiskoval slovenske cerkve in cerkvice božje in jih raziskoval, saj so bile blizu mojemu srcu. Obiskoval sem jih kot umetnostni zgodovinar, kot Slovenec in kot kristjan.« To je pogosto poudarjal Marijan Zadnikar, eden najvidnejših umetnostnih zgodovinarjev raziskovalcev in konservatorjev prve povojne generacije generacije pri nas. Posebno pozornost je posvetil romaniki na naših tleh, predvsem cerkvenemu stavbarstvu od Hrastovelj do Stične. 

spominumetnostna zgodovinacerkvena arhitekturaFrance SteleStičnacistericijaniHrastovljeKočevarjiznamenja duhovnostkultura

Graditelji slovenskega doma

Marijan Zadnikar (1921 - 2005)

»Vse življenje sem rad obiskoval slovenske cerkve in cerkvice božje in jih raziskoval, saj so bile blizu mojemu srcu. Obiskoval sem jih kot umetnostni zgodovinar, kot Slovenec in kot kristjan.« To je pogosto poudarjal Marijan Zadnikar, eden najvidnejših umetnostnih zgodovinarjev raziskovalcev in konservatorjev prve povojne generacije generacije pri nas. Posebno pozornost je posvetil romaniki na naših tleh, predvsem cerkvenemu stavbarstvu od Hrastovelj do Stične. 

VEČ ...|19. 12. 2021
Marijan Zadnikar (1921 - 2005)

»Vse življenje sem rad obiskoval slovenske cerkve in cerkvice božje in jih raziskoval, saj so bile blizu mojemu srcu. Obiskoval sem jih kot umetnostni zgodovinar, kot Slovenec in kot kristjan.« To je pogosto poudarjal Marijan Zadnikar, eden najvidnejših umetnostnih zgodovinarjev raziskovalcev in konservatorjev prve povojne generacije generacije pri nas. Posebno pozornost je posvetil romaniki na naših tleh, predvsem cerkvenemu stavbarstvu od Hrastovelj do Stične. 

Tone Gorjup

spominumetnostna zgodovinacerkvena arhitekturaFrance SteleStičnacistericijaniHrastovljeKočevarjiznamenja duhovnostkultura

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|12. 11. 2024
Odpuščanje

Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.

Odpuščanje

Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.

Tadej Sadar

odpuščanjekrivda

Duhovna misel

VEČ ...|22. 11. 2024
Ali je v nebesih kakšen odvetnik?

Nekega dne so bila vrata, ki so ločevale nebesa in pekel, ...

Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Ali je v nebesih kakšen odvetnik?

Nekega dne so bila vrata, ki so ločevale nebesa in pekel, ...

Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Globine

VEČ ...|12. 11. 2024
Zakaj bi se morala Cerkev ukvarjati z misijoni?

Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.

Zakaj bi se morala Cerkev ukvarjati z misijoni?

Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.

Blaž Lesnik

duhovnostmisijoniAfrikaevangelizacijaCerkev

Svetovalnica

VEČ ...|22. 11. 2024
Partnerski odnos na preizkušnji

Posvetili smo se partnerskim odnosom, kadar se ti znajdejo na preizkušnji. Bolj ko se bližajo praznični dnevi, bolj v srcih mnogih zeva praznina. Nekaj namigov, kako se lotiti reševanja takih stisk, nam je podala Nataša Lotrič, ki se s tovrstnim partnerskim svetovanjem ukvarja v Inštitutu Addictiva v Škofji Loki.

Partnerski odnos na preizkušnji

Posvetili smo se partnerskim odnosom, kadar se ti znajdejo na preizkušnji. Bolj ko se bližajo praznični dnevi, bolj v srcih mnogih zeva praznina. Nekaj namigov, kako se lotiti reševanja takih stisk, nam je podala Nataša Lotrič, ki se s tovrstnim partnerskim svetovanjem ukvarja v Inštitutu Addictiva v Škofji Loki.

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Moja zgodba

VEČ ...|10. 11. 2024
Znanstveni posvet ob 100 letnici rojstva Alojza Rebule - 1

V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.

Znanstveni posvet ob 100 letnici rojstva Alojza Rebule - 1

V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.

Jože Bartolj

spominpolitikaAlojz RebulaJanko KosMarko SnojVinko OšlakBrane Senegačnik

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 11. 2024
Nova Gorica in Gorica Evropska prestolnica kulture - 30 let veteranske skupini društva Tine Rožanc

V Ljubljani so prvič v celoti predstavili program Evropske prestolnice kulture Novi Gorici in Gorici, ki bo ponudil približno 400 dogodkov uradnega programa in še enkrat toliko spremljevalnega programa. O tem so spregovorili organizatorji. V drugem delu pa še o 30 letnici delovanja veteranske folklorne skupine Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc iz Ljubljane, ki pripravlja koncert v soboto, 23. novembra ob 19.30, v dvorani Antonovega doma na Viču v Ljubljani.

Nova Gorica in Gorica Evropska prestolnica kulture - 30 let veteranske skupini društva Tine Rožanc

V Ljubljani so prvič v celoti predstavili program Evropske prestolnice kulture Novi Gorici in Gorici, ki bo ponudil približno 400 dogodkov uradnega programa in še enkrat toliko spremljevalnega programa. O tem so spregovorili organizatorji. V drugem delu pa še o 30 letnici delovanja veteranske folklorne skupine Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc iz Ljubljane, ki pripravlja koncert v soboto, 23. novembra ob 19.30, v dvorani Antonovega doma na Viču v Ljubljani.

Jože Bartolj

kulturaEPK GO 2025Stojan PelkoMija LorbekEvropske prestolnica kultureTine Rožanc

Spominjamo se

VEČ ...|22. 11. 2024
Spominjamo se dne 22. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 22. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|22. 11. 2024
Krompirjevi cmoki

Poslušalka jih rada pripravlja in jo je zanimalo, če lahko doda v testo malo limonine lupine, morda kakšen vanilijev sladkor ali pa kaj podobnega, da bi bilo malo priokusa. Sestra Nikolina ji je svetovala, da lahko, sploh če bodo postreženi kot sladka jed (lahko jih naredimo tudi slane in so zraven mesnine ali solate). Dodala je še, da višek cmokov zamrznemo, preden jih damo kuhat. Naložimo jih na pladenj, ki je prekrit s folijo. Ko zamrznejo, jih naložimo v vrečko ali škatlo in shranimo v skrinji. Ko jih bomo potrebovali, jih damo kuhat v vrelo vodo, kuhamo jih kakšno minuto več kot  sveže narejene. 

Krompirjevi cmoki

Poslušalka jih rada pripravlja in jo je zanimalo, če lahko doda v testo malo limonine lupine, morda kakšen vanilijev sladkor ali pa kaj podobnega, da bi bilo malo priokusa. Sestra Nikolina ji je svetovala, da lahko, sploh če bodo postreženi kot sladka jed (lahko jih naredimo tudi slane in so zraven mesnine ali solate). Dodala je še, da višek cmokov zamrznemo, preden jih damo kuhat. Naložimo jih na pladenj, ki je prekrit s folijo. Ko zamrznejo, jih naložimo v vrečko ali škatlo in shranimo v skrinji. Ko jih bomo potrebovali, jih damo kuhat v vrelo vodo, kuhamo jih kakšno minuto več kot  sveže narejene. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ...|22. 11. 2024
Teden karitas išče Poti do srca in vabi k darovanju za uboge

Še nekaj dni dni nas loči od letošnjega Tedna karitas, ki nas vabi k premisleku o našem odnosu do ubogih med nami. Geslo Poti do srca nam prikliče v spomin podobo dveh oseb, ki ju poveže iskrena naklonjenost in dobrota. Zato smo   strokovno sodelavko Slovenske karitas Mojce Kepic vprašali, kako se pripravljajo na sveto leto 2025 in na kaj so ponosni pri svojem delu, ki ga brez darovalcev ne bi mogli opravljati.

Teden karitas išče Poti do srca in vabi k darovanju za uboge

Še nekaj dni dni nas loči od letošnjega Tedna karitas, ki nas vabi k premisleku o našem odnosu do ubogih med nami. Geslo Poti do srca nam prikliče v spomin podobo dveh oseb, ki ju poveže iskrena naklonjenost in dobrota. Zato smo   strokovno sodelavko Slovenske karitas Mojce Kepic vprašali, kako se pripravljajo na sveto leto 2025 in na kaj so ponosni pri svojem delu, ki ga brez darovalcev ne bi mogli opravljati.

s. Meta Potočnik

Teden karitaspoti do srcaprostovoljstvo