Pogovor o

VEČ ...|5. 6. 2024
3. predvolilno soočenje – Evropske volitve

S kandidati in kandidatkami za evropske poslance in poslanke smo spregovorili o evropskem načinu življenja. Zanimalo nas je, kako gledajo na krščanske korenine Evrope in na vse več ideologij, ki ponekod že spreminjajo evropska mesta. Seveda pa nas je zanimalo tudi, kako vidijo Evropsko unijo po volitvah 9. junij.

3. predvolilno soočenje – Evropske volitve

S kandidati in kandidatkami za evropske poslance in poslanke smo spregovorili o evropskem načinu življenja. Zanimalo nas je, kako gledajo na krščanske korenine Evrope in na vse več ideologij, ki ponekod že spreminjajo evropska mesta. Seveda pa nas je zanimalo tudi, kako vidijo Evropsko unijo po volitvah 9. junij.

politikaživljenjeEvropavolitvesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Pogovor o

3. predvolilno soočenje – Evropske volitve

S kandidati in kandidatkami za evropske poslance in poslanke smo spregovorili o evropskem načinu življenja. Zanimalo nas je, kako gledajo na krščanske korenine Evrope in na vse več ideologij, ki ponekod že spreminjajo evropska mesta. Seveda pa nas je zanimalo tudi, kako vidijo Evropsko unijo po volitvah 9. junij.

VEČ ...|5. 6. 2024
3. predvolilno soočenje – Evropske volitve

S kandidati in kandidatkami za evropske poslance in poslanke smo spregovorili o evropskem načinu življenja. Zanimalo nas je, kako gledajo na krščanske korenine Evrope in na vse več ideologij, ki ponekod že spreminjajo evropska mesta. Seveda pa nas je zanimalo tudi, kako vidijo Evropsko unijo po volitvah 9. junij.

Alen Salihovič

politikaživljenjeEvropavolitvesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

politikaživljenjesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Pogovor o

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

Radio OgnjiščeAlen Salihović

politikaživljenjesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Pogovor o

VEČ ...|17. 4. 2024
Evropski poslanci o minulem delu, izzivih in krizah v Evropski uniji

Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.

Evropski poslanci o minulem delu, izzivih in krizah v Evropski uniji

Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.

politikaživljenjeevropski parlamentinfovolitvekomentar

Pogovor o

Evropski poslanci o minulem delu, izzivih in krizah v Evropski uniji

Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.

VEČ ...|17. 4. 2024
Evropski poslanci o minulem delu, izzivih in krizah v Evropski uniji

Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.

Radio OgnjiščeAlen Salihović

politikaživljenjeevropski parlamentinfovolitvekomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 2. 2024
Zakaj Ljudmila Novak ni glasovala za peticijo?

V minulem tednu je v Evropskem parlamentu odmevala peticija o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji, s katero so želeli po besedah prvopodpisanega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca pozvati vlado, naj vrne lani maja ukinjeni dan, posvečen tem žrtvam. Peticija je potekala na pobudo evropske poslanke Romane Tomc. Na seji odbora za peticije o kateri smo obširno poročali v minulem tednu je bil poleg Tomc zgolj še evropski poslanec Franc Bogovič. Ostali poslanci so se odzvali pisno na prošnjo STA. Najbolj je nekatere, tudi naše poslušalce zbodlo razmišljanje evropske poslanke Ljudmile Novak, ki meni, da bi ta problem morali reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni. Želi pa si, da bi bile vse žrtve pokopane na dostojen način. Novak smo poklicali za pojasnila. 

Zakaj Ljudmila Novak ni glasovala za peticijo?

V minulem tednu je v Evropskem parlamentu odmevala peticija o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji, s katero so želeli po besedah prvopodpisanega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca pozvati vlado, naj vrne lani maja ukinjeni dan, posvečen tem žrtvam. Peticija je potekala na pobudo evropske poslanke Romane Tomc. Na seji odbora za peticije o kateri smo obširno poročali v minulem tednu je bil poleg Tomc zgolj še evropski poslanec Franc Bogovič. Ostali poslanci so se odzvali pisno na prošnjo STA. Najbolj je nekatere, tudi naše poslušalce zbodlo razmišljanje evropske poslanke Ljudmile Novak, ki meni, da bi ta problem morali reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni. Želi pa si, da bi bile vse žrtve pokopane na dostojen način. Novak smo poklicali za pojasnila. 

infopogovorpobojižrtveevropski parlamentkomentarizobraževanjespominpolitika

Informativni prispevki

Zakaj Ljudmila Novak ni glasovala za peticijo?

V minulem tednu je v Evropskem parlamentu odmevala peticija o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji, s katero so želeli po besedah prvopodpisanega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca pozvati vlado, naj vrne lani maja ukinjeni dan, posvečen tem žrtvam. Peticija je potekala na pobudo evropske poslanke Romane Tomc. Na seji odbora za peticije o kateri smo obširno poročali v minulem tednu je bil poleg Tomc zgolj še evropski poslanec Franc Bogovič. Ostali poslanci so se odzvali pisno na prošnjo STA. Najbolj je nekatere, tudi naše poslušalce zbodlo razmišljanje evropske poslanke Ljudmile Novak, ki meni, da bi ta problem morali reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni. Želi pa si, da bi bile vse žrtve pokopane na dostojen način. Novak smo poklicali za pojasnila. 

VEČ ...|17. 2. 2024
Zakaj Ljudmila Novak ni glasovala za peticijo?

V minulem tednu je v Evropskem parlamentu odmevala peticija o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji, s katero so želeli po besedah prvopodpisanega zgodovinarja dr. Mitje Ferenca pozvati vlado, naj vrne lani maja ukinjeni dan, posvečen tem žrtvam. Peticija je potekala na pobudo evropske poslanke Romane Tomc. Na seji odbora za peticije o kateri smo obširno poročali v minulem tednu je bil poleg Tomc zgolj še evropski poslanec Franc Bogovič. Ostali poslanci so se odzvali pisno na prošnjo STA. Najbolj je nekatere, tudi naše poslušalce zbodlo razmišljanje evropske poslanke Ljudmile Novak, ki meni, da bi ta problem morali reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni. Želi pa si, da bi bile vse žrtve pokopane na dostojen način. Novak smo poklicali za pojasnila. 

Alen Salihović

infopogovorpobojižrtveevropski parlamentkomentarizobraževanjespominpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 1. 2024
O peticiji, ki zahteva pokop in spoštljiv spomin na žrtve povojnih komunističnih pobojev bodo razpravljali tudi evropski

V minulih tednih je potekalo zbiranje podpisov podpore evropski peticiji, ki predlaga pravico do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. O tej temi bo sredi februarja razpravljal Evropski parlament.

O peticiji, ki zahteva pokop in spoštljiv spomin na žrtve povojnih komunističnih pobojev bodo razpravljali tudi evropski

V minulih tednih je potekalo zbiranje podpisov podpore evropski peticiji, ki predlaga pravico do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. O tej temi bo sredi februarja razpravljal Evropski parlament.

infopobojievropski parlament

Informativni prispevki

O peticiji, ki zahteva pokop in spoštljiv spomin na žrtve povojnih komunističnih pobojev bodo razpravljali tudi evropski

V minulih tednih je potekalo zbiranje podpisov podpore evropski peticiji, ki predlaga pravico do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. O tej temi bo sredi februarja razpravljal Evropski parlament.

VEČ ...|27. 1. 2024
O peticiji, ki zahteva pokop in spoštljiv spomin na žrtve povojnih komunističnih pobojev bodo razpravljali tudi evropski

V minulih tednih je potekalo zbiranje podpisov podpore evropski peticiji, ki predlaga pravico do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. O tej temi bo sredi februarja razpravljal Evropski parlament.

Alen Salihović

infopobojievropski parlament

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 12. 2023
Evropska poslanka Tomc o pestrem delu v evropskem parlamentu in slabem delovanju aktualne vlade

V program Radia Ognjišče smo povabili evropsko poslanko iz vrst Evropske ljudske stranke in SDS Romano Tomc. Kritična je bila do želje nekaterih poslancev, ki želijo spreminjati evropske pogodbe. Razložila je, kaj odločitev evropskih poslancev, ki so odločitev o začetku spreminjanja evropski pogodb potrdili s tesno večino pomeni. Negativno je ocenila nastajanje nove španske vlade pod vodstvom socialista Perdra Sáncheza v kateri bodo tudi separatisti, ki so v preteklosti kršili ustavo. To početje Špancev jo skrbi. Nismo mogli mimo vprašanja kršitev vladavine prava v posameznih državah članih. Želi si, da bi v prihodnje slovenski evropski poslanci bolj realno predstavljali stanje v naši državi, ne pa zavajali evropske javnosti.

Evropska poslanka je bila izjemno kritična do proračuna, ki ga je slovenska vlada poslala v Evropski parlament. Pravi, da proračun nima nobene vrednosti. Vlada se hvali z najnižjo inflacijo v dveh letih, ne pove pa, da je med najvišjimi v Evropi. Splošne razmere na vseh področjih v Sloveniji so zelo zaskrbljujoče, opozarja evropska poslanka Tomc.

Kot nekdanja podpredsednica hrana demokracije se je ustavila tudi pri izjemno slabem delovanju državnega zbora ter ocenila, da je stanje v Sloveniji pod aktualno vlado izjemno slabo.


 

Evropska poslanka Tomc o pestrem delu v evropskem parlamentu in slabem delovanju aktualne vlade

V program Radia Ognjišče smo povabili evropsko poslanko iz vrst Evropske ljudske stranke in SDS Romano Tomc. Kritična je bila do želje nekaterih poslancev, ki želijo spreminjati evropske pogodbe. Razložila je, kaj odločitev evropskih poslancev, ki so odločitev o začetku spreminjanja evropski pogodb potrdili s tesno večino pomeni. Negativno je ocenila nastajanje nove španske vlade pod vodstvom socialista Perdra Sáncheza v kateri bodo tudi separatisti, ki so v preteklosti kršili ustavo. To početje Špancev jo skrbi. Nismo mogli mimo vprašanja kršitev vladavine prava v posameznih državah članih. Želi si, da bi v prihodnje slovenski evropski poslanci bolj realno predstavljali stanje v naši državi, ne pa zavajali evropske javnosti.

Evropska poslanka je bila izjemno kritična do proračuna, ki ga je slovenska vlada poslala v Evropski parlament. Pravi, da proračun nima nobene vrednosti. Vlada se hvali z najnižjo inflacijo v dveh letih, ne pove pa, da je med najvišjimi v Evropi. Splošne razmere na vseh področjih v Sloveniji so zelo zaskrbljujoče, opozarja evropska poslanka Tomc.

Kot nekdanja podpredsednica hrana demokracije se je ustavila tudi pri izjemno slabem delovanju državnega zbora ter ocenila, da je stanje v Sloveniji pod aktualno vlado izjemno slabo.


 

infopolitikaevropski parlamentpogovorromana tomcvolitvevladaelseppsdsdružbakomentarpogovor

Informativni prispevki

Evropska poslanka Tomc o pestrem delu v evropskem parlamentu in slabem delovanju aktualne vlade

V program Radia Ognjišče smo povabili evropsko poslanko iz vrst Evropske ljudske stranke in SDS Romano Tomc. Kritična je bila do želje nekaterih poslancev, ki želijo spreminjati evropske pogodbe. Razložila je, kaj odločitev evropskih poslancev, ki so odločitev o začetku spreminjanja evropski pogodb potrdili s tesno večino pomeni. Negativno je ocenila nastajanje nove španske vlade pod vodstvom socialista Perdra Sáncheza v kateri bodo tudi separatisti, ki so v preteklosti kršili ustavo. To početje Špancev jo skrbi. Nismo mogli mimo vprašanja kršitev vladavine prava v posameznih državah članih. Želi si, da bi v prihodnje slovenski evropski poslanci bolj realno predstavljali stanje v naši državi, ne pa zavajali evropske javnosti.

Evropska poslanka je bila izjemno kritična do proračuna, ki ga je slovenska vlada poslala v Evropski parlament. Pravi, da proračun nima nobene vrednosti. Vlada se hvali z najnižjo inflacijo v dveh letih, ne pove pa, da je med najvišjimi v Evropi. Splošne razmere na vseh področjih v Sloveniji so zelo zaskrbljujoče, opozarja evropska poslanka Tomc.

Kot nekdanja podpredsednica hrana demokracije se je ustavila tudi pri izjemno slabem delovanju državnega zbora ter ocenila, da je stanje v Sloveniji pod aktualno vlado izjemno slabo.


 

VEČ ...|7. 12. 2023
Evropska poslanka Tomc o pestrem delu v evropskem parlamentu in slabem delovanju aktualne vlade

V program Radia Ognjišče smo povabili evropsko poslanko iz vrst Evropske ljudske stranke in SDS Romano Tomc. Kritična je bila do želje nekaterih poslancev, ki želijo spreminjati evropske pogodbe. Razložila je, kaj odločitev evropskih poslancev, ki so odločitev o začetku spreminjanja evropski pogodb potrdili s tesno večino pomeni. Negativno je ocenila nastajanje nove španske vlade pod vodstvom socialista Perdra Sáncheza v kateri bodo tudi separatisti, ki so v preteklosti kršili ustavo. To početje Špancev jo skrbi. Nismo mogli mimo vprašanja kršitev vladavine prava v posameznih državah članih. Želi si, da bi v prihodnje slovenski evropski poslanci bolj realno predstavljali stanje v naši državi, ne pa zavajali evropske javnosti.

Evropska poslanka je bila izjemno kritična do proračuna, ki ga je slovenska vlada poslala v Evropski parlament. Pravi, da proračun nima nobene vrednosti. Vlada se hvali z najnižjo inflacijo v dveh letih, ne pove pa, da je med najvišjimi v Evropi. Splošne razmere na vseh področjih v Sloveniji so zelo zaskrbljujoče, opozarja evropska poslanka Tomc.

Kot nekdanja podpredsednica hrana demokracije se je ustavila tudi pri izjemno slabem delovanju državnega zbora ter ocenila, da je stanje v Sloveniji pod aktualno vlado izjemno slabo.


 

Alen Salihović

infopolitikaevropski parlamentpogovorromana tomcvolitvevladaelseppsdsdružbakomentarpogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 12. 2022
Romana Tomc o pestrem dogajanju v Evropskem parlamentu

Evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke/SDS Romana Tomc je za Radio Ognjišče spregovorila o pestrem dogajanju v Evropskem parlamentu. Dotaknila pa se je tudi dogajanj v Sloveniji.

Romana Tomc o pestrem dogajanju v Evropskem parlamentu

Evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke/SDS Romana Tomc je za Radio Ognjišče spregovorila o pestrem dogajanju v Evropskem parlamentu. Dotaknila pa se je tudi dogajanj v Sloveniji.

infopogovorromana tomceuevropski parlamentkomentar

Informativni prispevki

Romana Tomc o pestrem dogajanju v Evropskem parlamentu

Evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke/SDS Romana Tomc je za Radio Ognjišče spregovorila o pestrem dogajanju v Evropskem parlamentu. Dotaknila pa se je tudi dogajanj v Sloveniji.

VEČ ...|19. 12. 2022
Romana Tomc o pestrem dogajanju v Evropskem parlamentu

Evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke/SDS Romana Tomc je za Radio Ognjišče spregovorila o pestrem dogajanju v Evropskem parlamentu. Dotaknila pa se je tudi dogajanj v Sloveniji.

Alen Salihović

infopogovorromana tomceuevropski parlamentkomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 12. 2021
Dr. Milan Zver: Evropska unija je drugačna, kot je bila, ko smo se ji pridružili

Brexit, nezmožnost iskanja odgovorov na migracije, izzivi v odnosih z ZDA, Rusijo in Kitajsko, napetosti na zunanji meji z Belorusijo, nevarnost hibridnih in kibernetskih napadov… To je le nekaj perečih vprašanj, s katerimi se trenutno sooča Evropska unija. Da se nahaja na križišču, je v pogovoru za naš radio ocenil poslanec Slovenske demokratske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu dr. Milan Zver. Z njim smo govorili še o tem, kako delo v Evropskem parlamentu kroji epidemija novega koronavirusa, tudi on je bil kritičen do delegacije odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ki je med oktobrskim obiskom Slovenije preverjala stanje na področju pravne države, svobode medijev in boja proti korupciji pri nas.

Dr. Milan Zver: Evropska unija je drugačna, kot je bila, ko smo se ji pridružili

Brexit, nezmožnost iskanja odgovorov na migracije, izzivi v odnosih z ZDA, Rusijo in Kitajsko, napetosti na zunanji meji z Belorusijo, nevarnost hibridnih in kibernetskih napadov… To je le nekaj perečih vprašanj, s katerimi se trenutno sooča Evropska unija. Da se nahaja na križišču, je v pogovoru za naš radio ocenil poslanec Slovenske demokratske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu dr. Milan Zver. Z njim smo govorili še o tem, kako delo v Evropskem parlamentu kroji epidemija novega koronavirusa, tudi on je bil kritičen do delegacije odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ki je med oktobrskim obiskom Slovenije preverjala stanje na področju pravne države, svobode medijev in boja proti korupciji pri nas.

infoEvropska unijaEvropski parlamentkoronaviruspogovor

Informativni prispevki

Dr. Milan Zver: Evropska unija je drugačna, kot je bila, ko smo se ji pridružili

Brexit, nezmožnost iskanja odgovorov na migracije, izzivi v odnosih z ZDA, Rusijo in Kitajsko, napetosti na zunanji meji z Belorusijo, nevarnost hibridnih in kibernetskih napadov… To je le nekaj perečih vprašanj, s katerimi se trenutno sooča Evropska unija. Da se nahaja na križišču, je v pogovoru za naš radio ocenil poslanec Slovenske demokratske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu dr. Milan Zver. Z njim smo govorili še o tem, kako delo v Evropskem parlamentu kroji epidemija novega koronavirusa, tudi on je bil kritičen do delegacije odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ki je med oktobrskim obiskom Slovenije preverjala stanje na področju pravne države, svobode medijev in boja proti korupciji pri nas.

VEČ ...|7. 12. 2021
Dr. Milan Zver: Evropska unija je drugačna, kot je bila, ko smo se ji pridružili

Brexit, nezmožnost iskanja odgovorov na migracije, izzivi v odnosih z ZDA, Rusijo in Kitajsko, napetosti na zunanji meji z Belorusijo, nevarnost hibridnih in kibernetskih napadov… To je le nekaj perečih vprašanj, s katerimi se trenutno sooča Evropska unija. Da se nahaja na križišču, je v pogovoru za naš radio ocenil poslanec Slovenske demokratske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu dr. Milan Zver. Z njim smo govorili še o tem, kako delo v Evropskem parlamentu kroji epidemija novega koronavirusa, tudi on je bil kritičen do delegacije odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ki je med oktobrskim obiskom Slovenije preverjala stanje na področju pravne države, svobode medijev in boja proti korupciji pri nas.

Helena Križnik

infoEvropska unijaEvropski parlamentkoronaviruspogovor

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 2. 2025
Želite nastopiti na Dobrodošli doma 2025?

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil javni poziv za sodelovanje na Dobrodošli doma 2025. Ta tradicionalna prireditev bo tokrat potekala v sklopu Evropske prestolnice kulture, ki je v obeh Goricah. Dogodek bo po navedbah urada nadgrajen in razširjen, osrednji del bo v soboto, 21. junija, z nastopi umetniških in kulturnih skupin ter posameznikov iz zamejstva in sveta. Točka ne sme biti daljša od deset minut. Sodelujejo lahko posamezniki, skupine, slovenska društva in organizacije iz zamejstva in tujine, ki delujejo na področju povezovanja Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Prispele ponudbe bo ocenila posebna komisija in presojala glede na umetniško kakovost zasedbe, enakovredno zastopanost kulturno-umetniških in geografskih področij, nastop bo moral biti tudi skladen s programskimi usmeritvami režiserja. Rok za prijavo je 28. februar.

Želite nastopiti na Dobrodošli doma 2025?

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil javni poziv za sodelovanje na Dobrodošli doma 2025. Ta tradicionalna prireditev bo tokrat potekala v sklopu Evropske prestolnice kulture, ki je v obeh Goricah. Dogodek bo po navedbah urada nadgrajen in razširjen, osrednji del bo v soboto, 21. junija, z nastopi umetniških in kulturnih skupin ter posameznikov iz zamejstva in sveta. Točka ne sme biti daljša od deset minut. Sodelujejo lahko posamezniki, skupine, slovenska društva in organizacije iz zamejstva in tujine, ki delujejo na področju povezovanja Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Prispele ponudbe bo ocenila posebna komisija in presojala glede na umetniško kakovost zasedbe, enakovredno zastopanost kulturno-umetniških in geografskih področij, nastop bo moral biti tudi skladen s programskimi usmeritvami režiserja. Rok za prijavo je 28. februar.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Naš pogled

VEČ ...|11. 2. 2025
Meta Potočnik: Vsi bi radi živeli dolgo in umrli zdravi, a zakaj že?

V človeka je položena želja po življenju, po možnosti dolgem življenju. In seveda želja po zdravju, za katerega radi rečemo, da je naše največje bogastvo. Za starozavezne pisce je to znamenje božjega blagoslova, bolezen pa prekletstvo. Radi bi živeli dolgo in tako rekoč umrli zdravi. Priznam, v svojem življenju še nisem bila resno bolna, zato ne morem reči, da razumem bolnike. Prisegam na zdravo prehrano, domačo kuhinjo in viham nos nad procesirano hrano.

Meta Potočnik: Vsi bi radi živeli dolgo in umrli zdravi, a zakaj že?

V človeka je položena želja po življenju, po možnosti dolgem življenju. In seveda želja po zdravju, za katerega radi rečemo, da je naše največje bogastvo. Za starozavezne pisce je to znamenje božjega blagoslova, bolezen pa prekletstvo. Radi bi živeli dolgo in tako rekoč umrli zdravi. Priznam, v svojem življenju še nisem bila resno bolna, zato ne morem reči, da razumem bolnike. Prisegam na zdravo prehrano, domačo kuhinjo in viham nos nad procesirano hrano.

Meta Potočnik

komentar

Moja zgodba

VEČ ...|9. 2. 2025
Pogovori z Vosovci - Edi Brajnik Štefan 2.del

V oddaji Moja zgodba smo nadaljevali z objavo pričevanja narodnega heroja Eda Branika Štefana, ki je bilo posneto maja 1979. S komentarji nam ga pomaga bolje razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. Začnemo ob 20.h.

Pogovori z Vosovci - Edi Brajnik Štefan 2.del

V oddaji Moja zgodba smo nadaljevali z objavo pričevanja narodnega heroja Eda Branika Štefana, ki je bilo posneto maja 1979. S komentarji nam ga pomaga bolje razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. Začnemo ob 20.h.

Jože Bartolj

spominpolitikavosovski likvidatorjipogovori z vosovciEdo Brajnik ŠtefanDamjan Hančičrevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v Ljubljani

Sol in luč

VEČ ...|11. 2. 2025
Harmonična glasba

Kako harmonična glasba uredi neharmonično dušo? Zakaj ima zven moč zdravljenja in kako frekvence vplivajo na rakave celice? Vse to ob glasbi koralov, ki so nastali prav za to oddajo, na besedilo bolniških litanij.

Harmonična glasba

Kako harmonična glasba uredi neharmonično dušo? Zakaj ima zven moč zdravljenja in kako frekvence vplivajo na rakave celice? Vse to ob glasbi koralov, ki so nastali prav za to oddajo, na besedilo bolniških litanij.

Tadej Sadar

glasbaodnosiduhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|7. 2. 2025
Mirjana Furlan: Vremena bodo Kranjcem se zjasnila, mar res, dragi Prešeren?

Verza »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, jim milše zvezde kakor zdaj sijale…« sta vzeta iz 2. soneta Prešernovega Sonetnega venca, velike pesnitve, ki jo je namenil Primičevi Juliji, da bi jo prepričal o svoji globoki ljubezni, to pa povezal še z ljubeznijo do slovenske domovine in skrbjo zaradi njenega takratnega duhovnega stanja. Zato nam bosta uvodna verza prišla prav tudi v tem komentarju, v katerem bomo malo pred kulturnim praznikom naredili rahel prepih po slovenski kulturi.

Komentar je pripravila Mirjana Furlan, profesorica slovenskega jezika in članica Društva katoliških pedagogov.

Mirjana Furlan: Vremena bodo Kranjcem se zjasnila, mar res, dragi Prešeren?

Verza »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, jim milše zvezde kakor zdaj sijale…« sta vzeta iz 2. soneta Prešernovega Sonetnega venca, velike pesnitve, ki jo je namenil Primičevi Juliji, da bi jo prepričal o svoji globoki ljubezni, to pa povezal še z ljubeznijo do slovenske domovine in skrbjo zaradi njenega takratnega duhovnega stanja. Zato nam bosta uvodna verza prišla prav tudi v tem komentarju, v katerem bomo malo pred kulturnim praznikom naredili rahel prepih po slovenski kulturi.

Komentar je pripravila Mirjana Furlan, profesorica slovenskega jezika in članica Društva katoliških pedagogov.

Mirjana Furlan

komentarkulturapolitika

Spominjamo se

VEČ ...|13. 2. 2025
Spominjamo se dne 13. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 13. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|13. 2. 2025
Napačno sklepati

Neka ženska je vsak dan prečkala ameriško-mehiško mejo na mopedu, oprtana z ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Napačno sklepati

Neka ženska je vsak dan prečkala ameriško-mehiško mejo na mopedu, oprtana z ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|13. 2. 2025
Svetli del dne 13. 2.

Molili so radijski sodelavci.

Svetli del dne 13. 2.

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

Svetnik dneva

VEČ ...|13. 2. 2025
Jordan Saški