O klasiki drugače

VEČ ...|26. 9. 2021
Družinski DO RE MI, 2. del

V drugem delu posnetka koncerta Družinski DOV drugem delu posnetka koncerta Družinski DO RE MI, ki se je poleti odvil v sklopu festivala Evropa Cantat, sta nam zapeli družini Kokot iz Markovcev pri Ptuju in Kvartet Štiglic iz Ljubnega ob Savinji.

Družinski DO RE MI, 2. del

V drugem delu posnetka koncerta Družinski DOV drugem delu posnetka koncerta Družinski DO RE MI, ki se je poleti odvil v sklopu festivala Evropa Cantat, sta nam zapeli družini Kokot iz Markovcev pri Ptuju in Kvartet Štiglic iz Ljubnega ob Savinji.

glasbaklasikaEuropa CantatDružinski DO RE MIdružina KokotKvartet Štiglic

O klasiki drugače

Družinski DO RE MI, 2. del

V drugem delu posnetka koncerta Družinski DOV drugem delu posnetka koncerta Družinski DO RE MI, ki se je poleti odvil v sklopu festivala Evropa Cantat, sta nam zapeli družini Kokot iz Markovcev pri Ptuju in Kvartet Štiglic iz Ljubnega ob Savinji.

VEČ ...|26. 9. 2021
Družinski DO RE MI, 2. del

V drugem delu posnetka koncerta Družinski DOV drugem delu posnetka koncerta Družinski DO RE MI, ki se je poleti odvil v sklopu festivala Evropa Cantat, sta nam zapeli družini Kokot iz Markovcev pri Ptuju in Kvartet Štiglic iz Ljubnega ob Savinji.

Jure Sešek

glasbaklasikaEuropa CantatDružinski DO RE MIdružina KokotKvartet Štiglic

O klasiki drugače

VEČ ...|25. 7. 2021
Marijine pesmi in odmev festivala Europa cantat

Poslušali smo nekaj Marijinih pesmi za različna obdobja cerkvenega leta. Med drugim smo slišali tudi izjemno kakovostno skladbo Josipa Klemenčiča, V tihotnem senčnem logu. V drugem delu pa smo spoznali še nekaj dejstev o festivalu, ki se je sklenil. Europa Cantat je Ljubljano odel v zborovsko razkošje.

Marijine pesmi in odmev festivala Europa cantat

Poslušali smo nekaj Marijinih pesmi za različna obdobja cerkvenega leta. Med drugim smo slišali tudi izjemno kakovostno skladbo Josipa Klemenčiča, V tihotnem senčnem logu. V drugem delu pa smo spoznali še nekaj dejstev o festivalu, ki se je sklenil. Europa Cantat je Ljubljano odel v zborovsko razkošje.

glasbaklasikaEuropa Cantat

O klasiki drugače

Marijine pesmi in odmev festivala Europa cantat

Poslušali smo nekaj Marijinih pesmi za različna obdobja cerkvenega leta. Med drugim smo slišali tudi izjemno kakovostno skladbo Josipa Klemenčiča, V tihotnem senčnem logu. V drugem delu pa smo spoznali še nekaj dejstev o festivalu, ki se je sklenil. Europa Cantat je Ljubljano odel v zborovsko razkošje.

VEČ ...|25. 7. 2021
Marijine pesmi in odmev festivala Europa cantat

Poslušali smo nekaj Marijinih pesmi za različna obdobja cerkvenega leta. Med drugim smo slišali tudi izjemno kakovostno skladbo Josipa Klemenčiča, V tihotnem senčnem logu. V drugem delu pa smo spoznali še nekaj dejstev o festivalu, ki se je sklenil. Europa Cantat je Ljubljano odel v zborovsko razkošje.

Tadej SadarJure Sešek

glasbaklasikaEuropa Cantat

O klasiki drugače

VEČ ...|18. 7. 2021
Franz Gruber in Europa Cantat

Če je Franc Gruber napisal eno najlepših božičnih pesmi, pa je mož z enakim priimkom, ki pa je živel na povsem drugem koncu Avstrije, napisal eno najlepših Ave Marij. V drugem delu pa ste spoznali zborovski festival, ki v teh dneh navdušuje v Ljubljani. Europa Cántat se s pomembnem delu programa seli tudi na svojo televizijo. Res. Slišali ste kako in zakaj, pa tudi kaj je slovenskim organizatorjem, kljub nemogočim pogojem, uspelo spraviti pod streho. 

Franz Gruber in Europa Cantat

Če je Franc Gruber napisal eno najlepših božičnih pesmi, pa je mož z enakim priimkom, ki pa je živel na povsem drugem koncu Avstrije, napisal eno najlepših Ave Marij. V drugem delu pa ste spoznali zborovski festival, ki v teh dneh navdušuje v Ljubljani. Europa Cántat se s pomembnem delu programa seli tudi na svojo televizijo. Res. Slišali ste kako in zakaj, pa tudi kaj je slovenskim organizatorjem, kljub nemogočim pogojem, uspelo spraviti pod streho. 

glasbaklasikaeuropa CantatPrimožič Matej

O klasiki drugače

Franz Gruber in Europa Cantat

Če je Franc Gruber napisal eno najlepših božičnih pesmi, pa je mož z enakim priimkom, ki pa je živel na povsem drugem koncu Avstrije, napisal eno najlepših Ave Marij. V drugem delu pa ste spoznali zborovski festival, ki v teh dneh navdušuje v Ljubljani. Europa Cántat se s pomembnem delu programa seli tudi na svojo televizijo. Res. Slišali ste kako in zakaj, pa tudi kaj je slovenskim organizatorjem, kljub nemogočim pogojem, uspelo spraviti pod streho. 

VEČ ...|18. 7. 2021
Franz Gruber in Europa Cantat

Če je Franc Gruber napisal eno najlepših božičnih pesmi, pa je mož z enakim priimkom, ki pa je živel na povsem drugem koncu Avstrije, napisal eno najlepših Ave Marij. V drugem delu pa ste spoznali zborovski festival, ki v teh dneh navdušuje v Ljubljani. Europa Cántat se s pomembnem delu programa seli tudi na svojo televizijo. Res. Slišali ste kako in zakaj, pa tudi kaj je slovenskim organizatorjem, kljub nemogočim pogojem, uspelo spraviti pod streho. 

Tadej SadarJure Sešek

glasbaklasikaeuropa CantatPrimožič Matej

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 5. 2021
Matej Primožič o aktualnostih festivala Europa Cantat

Matej Primožič o aktualnostih festivala Europa Cantat

kulturaglasbaMatej PrimožičEuropa Cantat

Kulturni utrinki

Matej Primožič o aktualnostih festivala Europa Cantat
VEČ ...|14. 5. 2021
Matej Primožič o aktualnostih festivala Europa Cantat

Jože Bartolj

kulturaglasbaMatej PrimožičEuropa Cantat

O klasiki drugače

VEČ ...|25. 4. 2021
Poglejte duše

Tokratna oddaja O klasiki drugače prinaša dve mojstrovini, ki sta ju spisala Josip Klemenčič in Stanko Premrl. Njuni uglasbitvi besedila Poglejte, duše spadata v sam vrh zborovske pesmi. V drugem delu pa bomo pozdravili domovino in prihajajoči festival “Europa Cantat”.

Poglejte duše

Tokratna oddaja O klasiki drugače prinaša dve mojstrovini, ki sta ju spisala Josip Klemenčič in Stanko Premrl. Njuni uglasbitvi besedila Poglejte, duše spadata v sam vrh zborovske pesmi. V drugem delu pa bomo pozdravili domovino in prihajajoči festival “Europa Cantat”.

glasbaklasikazborovskaEuropa Cantat

O klasiki drugače

Poglejte duše

Tokratna oddaja O klasiki drugače prinaša dve mojstrovini, ki sta ju spisala Josip Klemenčič in Stanko Premrl. Njuni uglasbitvi besedila Poglejte, duše spadata v sam vrh zborovske pesmi. V drugem delu pa bomo pozdravili domovino in prihajajoči festival “Europa Cantat”.

VEČ ...|25. 4. 2021
Poglejte duše

Tokratna oddaja O klasiki drugače prinaša dve mojstrovini, ki sta ju spisala Josip Klemenčič in Stanko Premrl. Njuni uglasbitvi besedila Poglejte, duše spadata v sam vrh zborovske pesmi. V drugem delu pa bomo pozdravili domovino in prihajajoči festival “Europa Cantat”.

Tadej Sadar

glasbaklasikazborovskaEuropa Cantat

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|27. 1. 2022
Spoštuj besede

Dan za dnem nas prepljavlja množica besed. Spoštuj besede, modro jih uporabljaj.

Spoštuj besede

Dan za dnem nas prepljavlja množica besed. Spoštuj besede, modro jih uporabljaj.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|26. 1. 2022
Digitalna preobrazba v Sloveniji

Kako digitalno napredni smo Slovenci? To je vprašanje, ki smo ga zastavili ministru za digitalno preobrazbo Marku Borisu Andrijaniču. Predstavil je Službo Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo, ki spremlja in analizira stanje digitalne preobrazbe in informacijske družbe na državni ravni. Te posegajo na področja informacijske družbe in digitalne preobrazbe gospodarstva, javne uprave, zdravstva, pravosodja, kmetijstva in izobraževanja ter drugih področjih. Vabljeni k poslušanju. 

Digitalna preobrazba v Sloveniji

Kako digitalno napredni smo Slovenci? To je vprašanje, ki smo ga zastavili ministru za digitalno preobrazbo Marku Borisu Andrijaniču. Predstavil je Službo Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo, ki spremlja in analizira stanje digitalne preobrazbe in informacijske družbe na državni ravni. Te posegajo na področja informacijske družbe in digitalne preobrazbe gospodarstva, javne uprave, zdravstva, pravosodja, kmetijstva in izobraževanja ter drugih področjih. Vabljeni k poslušanju. 

Alen Salihović

politikadigitalizacijajavna uprava

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|29. 9. 2021
Pogovor z Gašperjem Miheličem iz 2B ter skupina Hazard

V prvem delu oddaje klepet z Gašperjem Miheličem iz dvojca 2B o novi pesmi “Vzemi me” ter predstavitev novosti Jana Plestenjaka “V naju še verjamem” z Marjetko Vovk. V drugem delu oddaje pa delovanje in glasba ene najuspešnejših slovenskih glasbenih skupin Hazard.

Pogovor z Gašperjem Miheličem iz 2B ter skupina Hazard

V prvem delu oddaje klepet z Gašperjem Miheličem iz dvojca 2B o novi pesmi “Vzemi me” ter predstavitev novosti Jana Plestenjaka “V naju še verjamem” z Marjetko Vovk. V drugem delu oddaje pa delovanje in glasba ene najuspešnejših slovenskih glasbenih skupin Hazard.

Marjan Bunič, Jure Sešek

mladistariglasbakulturazabava

Moja zgodba

VEČ ...|23. 1. 2022
Pričevanja o osamosvojitvi in demokratizaciji - Izidor Rejc

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili spominom nekdanjega politika, poslanca, ekonomista, Izidorja Rejca, ki je tudi pesnik in pisatelj. V dveh delih pričevanja nam je spregovoril o svojem življenju, delu, politiki, ministrovanju, poslanskih letih ... njegovo pričevanje je iz nacionalne spletne zbirke spominskih izjav o demokratizaciji in
osamosvojitvi Slovenije Muzeja novejše zgodovine! 

Izidor Rejc, rojen 5.novembra 1936 v Doleh nad Idrijo. Žena Helena, otroci Tadej, Sebastjan, Simona, Adriana, Dominika. Živi v Ljubljani. Univerzitetni diplomirani ekonomist. Kot prvi ekonomist v podjetju Alpina v Žireh je v tovarni prevzel računovodstvo. Čeprav ni bil član Zveze komunistov, je leta 1966 postal direktor. Podjetje se je uspešno razvijalo. Leta 1975 je pod političnim pritiskom odšel v Mercator in bil tam finančni direktor ter direktor Mercator blagovnega centra.

Pričevanja o osamosvojitvi in demokratizaciji - Izidor Rejc

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili spominom nekdanjega politika, poslanca, ekonomista, Izidorja Rejca, ki je tudi pesnik in pisatelj. V dveh delih pričevanja nam je spregovoril o svojem življenju, delu, politiki, ministrovanju, poslanskih letih ... njegovo pričevanje je iz nacionalne spletne zbirke spominskih izjav o demokratizaciji in
osamosvojitvi Slovenije Muzeja novejše zgodovine! 

Izidor Rejc, rojen 5.novembra 1936 v Doleh nad Idrijo. Žena Helena, otroci Tadej, Sebastjan, Simona, Adriana, Dominika. Živi v Ljubljani. Univerzitetni diplomirani ekonomist. Kot prvi ekonomist v podjetju Alpina v Žireh je v tovarni prevzel računovodstvo. Čeprav ni bil član Zveze komunistov, je leta 1966 postal direktor. Podjetje se je uspešno razvijalo. Leta 1975 je pod političnim pritiskom odšel v Mercator in bil tam finančni direktor ter direktor Mercator blagovnega centra.

Jože Bartolj

spominpolitikaIzidor Rejc

Komentar tedna

VEČ ...|21. 1. 2022
Igor Bahovec: Bratstvo, kultura srečanja in edinost v različnosti: od ekumenizma do sinodalnosti

Letošnji teden molitve za edinost kristjanov poteka v času sinodalnega dogajanja. Vsi krščeni smo povabljeni, da se v teh mesecih vključimo v sinodalna srečanja v območju škofij. Za škofovsko sinodo o sinodalnosti, ki poteka do oktobra naslednje leto, je ta del izjemno pomemben.

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec: Bratstvo, kultura srečanja in edinost v različnosti: od ekumenizma do sinodalnosti

Letošnji teden molitve za edinost kristjanov poteka v času sinodalnega dogajanja. Vsi krščeni smo povabljeni, da se v teh mesecih vključimo v sinodalna srečanja v območju škofij. Za škofovsko sinodo o sinodalnosti, ki poteka do oktobra naslednje leto, je ta del izjemno pomemben.

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec

komentardružbaduhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ...|26. 1. 2022
Pozabljiva brata

Trije bratje so postali sirote. Pestila jih je revščina in odšli so v svet. Ukrajinska pravljica pripoveduje o njihovi poti in o tem, kaj vse jih je učilo življenje.

Pozabljiva brata

Trije bratje so postali sirote. Pestila jih je revščina in odšli so v svet. Ukrajinska pravljica pripoveduje o njihovi poti in o tem, kaj vse jih je učilo življenje.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 1. 2022
Popis srednjeveških rokopisov - Narodna galerija prosi za dela Mateja Sternena.

Popis srednjeveških rokopisov - Narodna galerija prosi za dela Mateja Sternena.

Jože Bartolj

kulturaNataša GolobMatej Sternen

Spominjamo se

VEČ ...|27. 1. 2022
Spominjamo se dne 27. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 27. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|27. 1. 2022
KIbernetska varnost - VitalIT

Svet povezuje internetno spletišče. Zato je varnost ključna, da naši podatki ne pridejo v roke tistih, ki jih izrabljajo. Zaščita delovnih postaj, strežnikov, omrežij in aplikacij pred kibernetskimi napadi, so eno od področij podjetja VitalIT, kjer pravijo da so naši podatki preveč pomembni, da bi jih tvegali. Želijo vstopiti v širše mednarodno okolje. Dobili so priložnost predstavitve na svetovni razstavi EXPO, kamor so se odpravili po uspešnem domačem nastopu v Digitalnem središču Slovenije, ki je začelo delovati v sklopu drugega polletnega predsedovanja Slovenije Svetu EU v letu 2021.   

KIbernetska varnost - VitalIT

Svet povezuje internetno spletišče. Zato je varnost ključna, da naši podatki ne pridejo v roke tistih, ki jih izrabljajo. Zaščita delovnih postaj, strežnikov, omrežij in aplikacij pred kibernetskimi napadi, so eno od področij podjetja VitalIT, kjer pravijo da so naši podatki preveč pomembni, da bi jih tvegali. Želijo vstopiti v širše mednarodno okolje. Dobili so priložnost predstavitve na svetovni razstavi EXPO, kamor so se odpravili po uspešnem domačem nastopu v Digitalnem središču Slovenije, ki je začelo delovati v sklopu drugega polletnega predsedovanja Slovenije Svetu EU v letu 2021.   

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|27. 1. 2022
Prehranski varuh: Ali se v klavnicah manipulira?

Ali se v slovenskih klavnicah lahko »manipulira« s težo živali, se, po prejetih opozorilih s strani rejcev, sprašuje Igor Hrovatič, Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano. Na podlagi dokumentacije, iz katere je razvidno, da je klavna teža moških živali, približno enake starosti, pasme, istega rejca v isti klavnici razlikovala tudi do 200 kg, je pristojnim inštitucijam prijavil sum neustreznega delovanja merilnih naprav in sum menjave ušesnih številk živali po zakolu.

Prehranski varuh: Ali se v klavnicah manipulira?

Ali se v slovenskih klavnicah lahko »manipulira« s težo živali, se, po prejetih opozorilih s strani rejcev, sprašuje Igor Hrovatič, Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano. Na podlagi dokumentacije, iz katere je razvidno, da je klavna teža moških živali, približno enake starosti, pasme, istega rejca v isti klavnici razlikovala tudi do 200 kg, je pristojnim inštitucijam prijavil sum neustreznega delovanja merilnih naprav in sum menjave ušesnih številk živali po zakolu.

Robert Božič

mesoklavniceprehranski varuh