Moja zgodba
VEČ ...|18. 5. 2025
2. pogovor ob filmu Dva brata, dve sestri
Ob filmu Dva brata, dve sestri režiserja Mihe Čelarja, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske, smo tokrat govorili o slovenski vojni travmi in bolečini. Poleg režiserja so bili naši gostje trije različni specialisti za vojno travmo: prof. dr. Katja Hrobat Virloget, ustanoviteljica Zavoda Epiona Manca Švara in pa prof. dr. Tomaž Erzár. Gostje so z nami delili tudi osebne izkušnje iz lastnih družin in okolij.
Moja zgodba
2. pogovor ob filmu Dva brata, dve sestri
Ob filmu Dva brata, dve sestri režiserja Mihe Čelarja, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske, smo tokrat govorili o slovenski vojni travmi in bolečini. Poleg režiserja so bili naši gostje trije različni specialisti za vojno travmo: prof. dr. Katja Hrobat Virloget, ustanoviteljica Zavoda Epiona Manca Švara in pa prof. dr. Tomaž Erzár. Gostje so z nami delili tudi osebne izkušnje iz lastnih družin in okolij.
VEČ ...|18. 5. 2025
Moja zgodba
VEČ ...|4. 5. 2025
Pogovor ob filmu Dva brata, dve sestri
V programu lanskega filmskega festivala je bil tudi novi celovečerni dokumentarec z naslovom Dva brata, dve sestri, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske. Bili so lastniki več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta, posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Gostje v studiu so bili režiser Miha Čélar, ena od protagonistk filma Barbara Žagar in pa nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol Peter Hribar.
Moja zgodba
Pogovor ob filmu Dva brata, dve sestri
V programu lanskega filmskega festivala je bil tudi novi celovečerni dokumentarec z naslovom Dva brata, dve sestri, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske. Bili so lastniki več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta, posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Gostje v studiu so bili režiser Miha Čélar, ena od protagonistk filma Barbara Žagar in pa nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol Peter Hribar.
VEČ ...|4. 5. 2025
Priporočamo
|
Aktualno
Naš gost
VEČ ...|17. 5. 2025
Naš gost kmet Franci Firm
Franci Firm, ki skupaj z družino kmetuje v Podšentjurju pri Litiji je bil naš gost. Spoznali smo njegovo dosedanjo življenjsko pot, ga vprašali, kaj mu pomeni biti kmet in obdelovati zemljo, predvsem pa izvedeli, kako se je rodila ljubezen do mozaikov iz semen, ki jih v zimskem času tako rad izdeluje in po katerih je zelo znan.
Sol in luč
VEČ ...|13. 5. 2025
Kako odpustiti
“Saj bi odpustil pa ne morem.” “Saj sem mu odpustil, toda pozabiti ne morem.” “Vse sem mu odpustila, toda ne morem ga videti.”
Lahko bi nadaljevali s podobnimi izjavami ljudi, ki so bili v življenju hudo prizadeti ponižani, razočarani. Nič lažje ni storilcem, ki jih mučijo težki spomini zaradi hudih prestopkov, na katere ne morejo pozabiti. Nekaj nasvetov, kako odpustiti v tokratni oddaji Sol in luč v kateri smo prebrali nekaj odlomkov iz istoimenske knjige, Kako odpustiti. Izšla je pri založbi Ognjišče.
Doživetja narave
VEČ ...|16. 5. 2025
Gre v gore brez avtomobila?
V duhu 10. obletnice okrožnice Laudato si papeža Frančiška smo se odpravili v planinski svet z uporabo javnega potniškega prometa. Kako nam pri tem lahko pomaga aplikacija planinske zveze, ki tudi sicer postaja vse boljši pripomoček za načrtovanje planinskih izletov? In ali je danes sploh mogoče (pre)živeti brez osebnega avtomobila, tudi če prosti čas pogosto namenimo obiskovanju gora? Naša gosta sta bila urednik za kartografijo pri PZS Andrej Stritar in ljubiteljica gorskega teka Deja Jakopič.
Moja zgodba
VEČ ...|18. 5. 2025
2. pogovor ob filmu Dva brata, dve sestri
Ob filmu Dva brata, dve sestri režiserja Mihe Čelarja, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske, smo tokrat govorili o slovenski vojni travmi in bolečini. Poleg režiserja so bili naši gostje trije različni specialisti za vojno travmo: prof. dr. Katja Hrobat Virloget, ustanoviteljica Zavoda Epiona Manca Švara in pa prof. dr. Tomaž Erzár. Gostje so z nami delili tudi osebne izkušnje iz lastnih družin in okolij.
Globine
VEČ ...|13. 5. 2025
Dialog z ateizmom #4 - Vloga Cerkve in papeža v današnjem svetu
Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.
Pevci zapojte, godci zagodte
VEČ ...|19. 5. 2025
Vse je veselo, vse se raduje
Za tokratno oddajo o ljudski glasbi smo pobrskali po našem bogatem arhivu in pripravili nekaj odlomkov, ki smo jih zvočno dokumentirali na naših popotovanjih in srečanjih s pevci in godci po Sloveniji. Oblikovali so jo pevci iz Tepanja, ljudske pevke iz Žižkov in Borovniški ljudski pevci – Fantje z vasi.
Prijatelji Radia Ognjišče
VEČ ...|19. 5. 2025
Zgodbe za post in veliko noč
Tokrat smo se spomnili 60-letnice revije Ognjišče, saj smo bili v družbi knjige Zgodbe za post in veliko noč, ki jo je pripravil ob jubileju Božo Rustja.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|19. 5. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 5.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|19. 5. 2025
V Žabnicah bo Ehrlichova ulica
V Žabnicah v Kanalski dolini bodo to soboto, 24. maja, eno od ulic poimenovali po rojaku, teologu, etnologu in politiku Lambertu Ehrlichu. V cerkvi sv. Egidija bo najprej sveta maša, ki jo bo daroval domači župnik Emanuele Paravano, somaševal bo Janez Juhant, pel pa cerkveni pevski zbor iz Žabnic. Sledil bo prerez traku na ulici, kjer bo slavnostna govornica Helena Jaklitsch. Kulturni program bodo obogatili pevci Moškega pevskega zbora Žabnice. Organizatorji dogodka so Občina Trbiž, Združenje don Mario Černet in Svet slovenskih organizacij ob podpori Novega glasa, Mladike, Doma, Slovenske prosvete, Zveze slovenske katoliške prosvete in Slovite. Lambert Ehrlich bo ulico v rodnih Žabnicah dobil le dva dneva pred 83. obletnico smrti - v Ljubljani je padel pod streli takratne Varnostno obveščevalne službe.