Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

S. Emanuela Žerdin: Ko Bog vzame stvari v svoje roke

Veseli me, da Bog tako deluje, da jemlje stvari v svoje roke brez pompa in vike, brez kričanja in škandaloznih novic v medijih. Veseli me, da v svojih rokah prav On drži vse – nas in naše usode, življenje in smrt. Kajti postni čas nam pokaže, kje in kam pelje to njegovo delovanje. Po zadnji postaji križevega pota , zmeraj pride jutro vstajenja. Zato čvrsto verjamem, da Bog še zmeraj drži vse niti zgodovine v svojih rokah in nas vse ljubi enako! On zmeraj dela nekaj novega, seveda čisto drugačnega kot si mi predstavljamo – lepše, večje in svetlejše! Zato je moje upanje v Njegovih rokah.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

5. dan: Pričevanje – Janja Kolenc

Skoraj polovica mojih let življenja je stran od mojega največjega greha. Splav. Umor svojega otroka. Takrat seveda tega nisem dojemala tako, nisem si pustila razumeti te resnice. Verjela sem, vsaj na površini, laži – to je le skupek celic. Tako je začela svojo pripoved Janja Kolenc, ki je preživela težko otroštvo zaradi ločitve staršev, sledila so burna najstniška leta, v katerih je posegala po alkoholu in se vdajala raznim avanturam s fanti. Sama pravi, da je bila ateistka. Kaj se je zgodilo in kako je srečala Jezusa pa prisluhnite v pričevanju. 

Za zemljo gre. In za naš obstoj!

V naši deželi vre. Pomlad končno prebuja ljudi. Zdi se, da metadonska brezbrižnost, v katero se je ujelo naše narodno občestvo, vendarle popušča. Končno se prebuja kritična masa razmišljujočih in dejavnih, ki jim ni vseeno, kakšen bo naš jutri in kaj bo življenje prineslo nam in našim potomcem.