V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.
Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.
V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.
Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.
Gostili smo izjemnega poznavalca vesoljskega vremena dr. Primoža Kajdiča. Več kot 21 let je kot raziskovalec zaposlen v Mehiki na tamkajšnji državni univerzi. Spregovorili smo o vse večji aktivnosti Sonca, polarnem siju in o vplivih vesoljskega vremena na življenje na Zemlji.
Kmet Milan Bizant je predstavil možnosti sodelovanja kmetij na sejmu Narava - zdravje, opozorili smo, kaj obnovljena pogajanja za ratifikacijo trgovinskega sporazuma MERCOSUR pomenijo za kmetijstvo, s Heleno Žučko pa smo spregovorili o 30. letnici KZ Ig.
V Metliki in bližnjem Boldražu bodo jutri počastili spomin na rojaka, ki se je tam rodil pred 90-imi leti - dr. Antona Mavretiča, izjemnega človeka, znanstvenika in raziskovalca, ki je pomembno prispeval k sedanjemu vedenju človeštva o planetu Zemlja, Soncu ter medplanetarnem in medzvezdnem prostoru in ime Slovenije zapisal v večnost. Na Metliškem gradu bo potekal posvet, kjer bodo sodelovali dr. Boris Pleskovič, prof. dr. Tadej Bajd in Rok Šikanja. Ob 12. uri pa bodo na rojstni hiši dr. Mavretiča slavnostno odkrili spominsko ploščo. Slavnostni govornik bo nekdanji predsednik SAZU prof. dr. Tadej Bajd. V kulturnem delu programa z naslovom Belokranjec v vesolju bodo sodelovali oktet Vitis, Nina Škof in Eva in Vika Vukšinič. Dogodek pripravljajo Občina Metlika, Belokranjsko muzejsko društvo in Iniciativni odbor za postavitev spominske plošče, katerega del je tudi Svetovni slovenski kongres.
Tokrat smo predvajali posnetek pogovornega večera, ki je nastal v šoštanjski župnijski dvorani. Naš gost je bil klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik
Oddaja Moja zgodba smo tokrat posvetili zamolčanemu pisatelju Mirku Kunčiču (1899 -1984). V studiu smo gostili njegovo hčerko Marjanco Lešer in pa nekdanjega učitelja slovenščine na OŠ Lesce Romana Gašperina, ki se je veliko ukvarjal s Kunčičevim likom. Ob koncu druge svetovne vojne sta zakonca Kunčič z nekaj otroki odšla v Argentino, hčerko Marjanco pa sta bila primorana pustiti pri sorodnikih v Braslovčah. Prvič so se srečali po 30. letih.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Gostili smo izjemnega poznavalca vesoljskega vremena dr. Primoža Kajdiča. Več kot 21 let je kot raziskovalec zaposlen v Mehiki na tamkajšnji državni univerzi. Spregovorili smo o vse večji aktivnosti Sonca, polarnem siju in o vplivih vesoljskega vremena na življenje na Zemlji.
V Metliki in bližnjem Boldražu bodo jutri počastili spomin na rojaka, ki se je tam rodil pred 90-imi leti - dr. Antona Mavretiča, izjemnega človeka, znanstvenika in raziskovalca, ki je pomembno prispeval k sedanjemu vedenju človeštva o planetu Zemlja, Soncu ter medplanetarnem in medzvezdnem prostoru in ime Slovenije zapisal v večnost. Na Metliškem gradu bo potekal posvet, kjer bodo sodelovali dr. Boris Pleskovič, prof. dr. Tadej Bajd in Rok Šikanja. Ob 12. uri pa bodo na rojstni hiši dr. Mavretiča slavnostno odkrili spominsko ploščo. Slavnostni govornik bo nekdanji predsednik SAZU prof. dr. Tadej Bajd. V kulturnem delu programa z naslovom Belokranjec v vesolju bodo sodelovali oktet Vitis, Nina Škof in Eva in Vika Vukšinič. Dogodek pripravljajo Občina Metlika, Belokranjsko muzejsko društvo in Iniciativni odbor za postavitev spominske plošče, katerega del je tudi Svetovni slovenski kongres.
Ob vstopu v novo šolsko leto je v Kregarjevem in Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava na ogled slikarska razstava “K luči” akademskega slikarja Lojzeta Čemažarja. V ponedeljek, 16. septembra ob 19. uri bodo razstavo, ob kulturnem dogodku na katerem bodo sodelovali umetnikovi domači, tudi predstavili. Prisluhnete lahko pogovoru z umetnikom.