Informativni prispevki

VEČ ...|30. 6. 2023
Nagrada Državljan Evrope letos poveljniku regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko

Evropski parlament je razglasil dobitnike nagrade državljan Evrope za leto 2023. Slovenski prejemnik je poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk za projekt pomoči ukrajinskim sirotam in beguncem, ki so zaradi ruske agresije na Ukrajino izgubili vse.

Nagrada Državljan Evrope letos poveljniku regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko

Evropski parlament je razglasil dobitnike nagrade državljan Evrope za leto 2023. Slovenski prejemnik je poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk za projekt pomoči ukrajinskim sirotam in beguncem, ki so zaradi ruske agresije na Ukrajino izgubili vse.

infopogovorevropasandi curkizobraževanje

Informativni prispevki

Nagrada Državljan Evrope letos poveljniku regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko

Evropski parlament je razglasil dobitnike nagrade državljan Evrope za leto 2023. Slovenski prejemnik je poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk za projekt pomoči ukrajinskim sirotam in beguncem, ki so zaradi ruske agresije na Ukrajino izgubili vse.

VEČ ...|30. 6. 2023
Nagrada Državljan Evrope letos poveljniku regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko

Evropski parlament je razglasil dobitnike nagrade državljan Evrope za leto 2023. Slovenski prejemnik je poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk za projekt pomoči ukrajinskim sirotam in beguncem, ki so zaradi ruske agresije na Ukrajino izgubili vse.

Tanja Dominko

infopogovorevropasandi curkizobraževanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 2. 2023
Razstava Mandić, Bone v Trebnjem - Ljubljanski zbori (2.-5.3.)

Kulturni utrinki

Razstava Mandić, Bone v Trebnjem - Ljubljanski zbori (2.-5.3.)
VEČ ...|27. 2. 2023

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 8. 2022
Publicist Turk o množici predsedniških kandidatov: Veliko je poklicanih, a malo izvoljenih

Predsedniški kandidati nadaljujejo z zbiranjem podpisov. Z izjemo Anžeta Logarja, ki je v treh dneh, kot je zapisal na tviterju zbral 12.000 podpisov, drugi podatkov še ne razkrivajo. Kandidat, ki se na volitve poda samo s podporo volivcev mora zbrati najmanj 5000 podpisov volilnih upravičencev. Precej pisani druščini štirinajstim že napovedanim predsedniškim kandidatom in kandidatkam se, v kolikor bo imel širšo podporo strank in ljudi, namerava pridružiti tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Za komentar do sedaj znanih predsedniških kandidatov in o tem, kakšno tekmo lahko pričakujemo smo vprašali publicista Boštjana M. Turka, ki je dejal, da je veliko poklicanih, a malo izvoljenih.

Publicist Turk o množici predsedniških kandidatov: Veliko je poklicanih, a malo izvoljenih

Predsedniški kandidati nadaljujejo z zbiranjem podpisov. Z izjemo Anžeta Logarja, ki je v treh dneh, kot je zapisal na tviterju zbral 12.000 podpisov, drugi podatkov še ne razkrivajo. Kandidat, ki se na volitve poda samo s podporo volivcev mora zbrati najmanj 5000 podpisov volilnih upravičencev. Precej pisani druščini štirinajstim že napovedanim predsedniškim kandidatom in kandidatkam se, v kolikor bo imel širšo podporo strank in ljudi, namerava pridružiti tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Za komentar do sedaj znanih predsedniških kandidatov in o tem, kakšno tekmo lahko pričakujemo smo vprašali publicista Boštjana M. Turka, ki je dejal, da je veliko poklicanih, a malo izvoljenih.

infopredsedniške volitvekampanjakandidatipolitikapogovor

Informativni prispevki

Publicist Turk o množici predsedniških kandidatov: Veliko je poklicanih, a malo izvoljenih

Predsedniški kandidati nadaljujejo z zbiranjem podpisov. Z izjemo Anžeta Logarja, ki je v treh dneh, kot je zapisal na tviterju zbral 12.000 podpisov, drugi podatkov še ne razkrivajo. Kandidat, ki se na volitve poda samo s podporo volivcev mora zbrati najmanj 5000 podpisov volilnih upravičencev. Precej pisani druščini štirinajstim že napovedanim predsedniškim kandidatom in kandidatkam se, v kolikor bo imel širšo podporo strank in ljudi, namerava pridružiti tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Za komentar do sedaj znanih predsedniških kandidatov in o tem, kakšno tekmo lahko pričakujemo smo vprašali publicista Boštjana M. Turka, ki je dejal, da je veliko poklicanih, a malo izvoljenih.

VEČ ...|25. 8. 2022
Publicist Turk o množici predsedniških kandidatov: Veliko je poklicanih, a malo izvoljenih

Predsedniški kandidati nadaljujejo z zbiranjem podpisov. Z izjemo Anžeta Logarja, ki je v treh dneh, kot je zapisal na tviterju zbral 12.000 podpisov, drugi podatkov še ne razkrivajo. Kandidat, ki se na volitve poda samo s podporo volivcev mora zbrati najmanj 5000 podpisov volilnih upravičencev. Precej pisani druščini štirinajstim že napovedanim predsedniškim kandidatom in kandidatkam se, v kolikor bo imel širšo podporo strank in ljudi, namerava pridružiti tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Za komentar do sedaj znanih predsedniških kandidatov in o tem, kakšno tekmo lahko pričakujemo smo vprašali publicista Boštjana M. Turka, ki je dejal, da je veliko poklicanih, a malo izvoljenih.

Alen Salihović

infopredsedniške volitvekampanjakandidatipolitikapogovor

Doživetja narave

VEČ ...|25. 9. 2020
Ali veste, kdo je bila Rozalija Škantar?

Iz Bohinja, kjer se v drugi polovici septembra odvija kravji bal, odpravljamo proti našemu najvišjemu vrhu. Mineva namreč 150 let od prvega pristopa ženske na Triglav. Več je povedala pisateljica in etnologinja Marija Cvetek. V drugem delu oddaje pa smo se posvetili črtici andinista Vojka Arka z naslovom Naročilo Klementa Juga.

Ali veste, kdo je bila Rozalija Škantar?

Iz Bohinja, kjer se v drugi polovici septembra odvija kravji bal, odpravljamo proti našemu najvišjemu vrhu. Mineva namreč 150 let od prvega pristopa ženske na Triglav. Več je povedala pisateljica in etnologinja Marija Cvetek. V drugem delu oddaje pa smo se posvetili črtici andinista Vojka Arka z naslovom Naročilo Klementa Juga.

naravagoreTriglavPatagonijaAndiVojko Arko

Doživetja narave

Ali veste, kdo je bila Rozalija Škantar?
Iz Bohinja, kjer se v drugi polovici septembra odvija kravji bal, odpravljamo proti našemu najvišjemu vrhu. Mineva namreč 150 let od prvega pristopa ženske na Triglav. Več je povedala pisateljica in etnologinja Marija Cvetek. V drugem delu oddaje pa smo se posvetili črtici andinista Vojka Arka z naslovom Naročilo Klementa Juga.
VEČ ...|25. 9. 2020
Ali veste, kdo je bila Rozalija Škantar?
Iz Bohinja, kjer se v drugi polovici septembra odvija kravji bal, odpravljamo proti našemu najvišjemu vrhu. Mineva namreč 150 let od prvega pristopa ženske na Triglav. Več je povedala pisateljica in etnologinja Marija Cvetek. V drugem delu oddaje pa smo se posvetili črtici andinista Vojka Arka z naslovom Naročilo Klementa Juga.

Blaž Lesnik

naravagoreTriglavPatagonijaAndiVojko Arko

Z ljudmi na poti

VEČ ...|30. 8. 2020
Marija Šilec, Slovenka na Novi Zelandiji

V tokratni oddaji smo gostili Marijo Šilec, ki se je pred približno letom z družino preselila na Novo Zelandijo. Petčlanska družina si je novo življenje ustvarila na severu severnega otoka, v mestu z nekaj več kot 50 tisoč prebivalci. Nove Zelandije pred selitvijo niso obiskali, vodilo jih je le močno zaupanje, da je odločitev prava.

Marija Šilec, Slovenka na Novi Zelandiji

V tokratni oddaji smo gostili Marijo Šilec, ki se je pred približno letom z družino preselila na Novo Zelandijo. Petčlanska družina si je novo življenje ustvarila na severu severnega otoka, v mestu z nekaj več kot 50 tisoč prebivalci. Nove Zelandije pred selitvijo niso obiskali, vodilo jih je le močno zaupanje, da je odločitev prava.

družbapogovorNova Zelandija

Z ljudmi na poti

Marija Šilec, Slovenka na Novi Zelandiji
V tokratni oddaji smo gostili Marijo Šilec, ki se je pred približno letom z družino preselila na Novo Zelandijo. Petčlanska družina si je novo življenje ustvarila na severu severnega otoka, v mestu z nekaj več kot 50 tisoč prebivalci. Nove Zelandije pred selitvijo niso obiskali, vodilo jih je le močno zaupanje, da je odločitev prava.
VEČ ...|30. 8. 2020
Marija Šilec, Slovenka na Novi Zelandiji
V tokratni oddaji smo gostili Marijo Šilec, ki se je pred približno letom z družino preselila na Novo Zelandijo. Petčlanska družina si je novo življenje ustvarila na severu severnega otoka, v mestu z nekaj več kot 50 tisoč prebivalci. Nove Zelandije pred selitvijo niso obiskali, vodilo jih je le močno zaupanje, da je odločitev prava.

Andrej Šinko

družbapogovorNova Zelandija

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|16. 8. 2020
Vojko Arko (1920 - 2000)

Pravnik, pisatelj, alpinist Vojko Arko je sledil klicu planin in zanesel slovensko ime v južnoameriško pogorje. Življenjska pot ga je vodila iz Ribnice, preko Ljubljane in Padove, v Bariloče. Bil je eden najvidnejših andinistov med Slovenci v Argentini.

Vojko Arko (1920 - 2000)

Pravnik, pisatelj, alpinist Vojko Arko je sledil klicu planin in zanesel slovensko ime v južnoameriško pogorje. Življenjska pot ga je vodila iz Ribnice, preko Ljubljane in Padove, v Bariloče. Bil je eden najvidnejših andinistov med Slovenci v Argentini.

spomindomovinaArgentinaAndi

Graditelji slovenskega doma

Vojko Arko (1920 - 2000)
Pravnik, pisatelj, alpinist Vojko Arko je sledil klicu planin in zanesel slovensko ime v južnoameriško pogorje. Življenjska pot ga je vodila iz Ribnice, preko Ljubljane in Padove, v Bariloče. Bil je eden najvidnejših andinistov med Slovenci v Argentini.
VEČ ...|16. 8. 2020
Vojko Arko (1920 - 2000)
Pravnik, pisatelj, alpinist Vojko Arko je sledil klicu planin in zanesel slovensko ime v južnoameriško pogorje. Življenjska pot ga je vodila iz Ribnice, preko Ljubljane in Padove, v Bariloče. Bil je eden najvidnejših andinistov med Slovenci v Argentini.

Tone Gorjup

spomindomovinaArgentinaAndi

Z ljudmi na poti

VEČ ...|9. 8. 2020
Tjaša Tibaut, Slovenka, ki jo je pot iz Italije vodila na Islandijo

Gostili smo Tjašo Tibaut, ki je športno kariero začela graditi pri ŽNK Pomurje, nato je odšla v Italijo, sledila pa je njena selitev na Islandijo. Vse skupaj pa je zelo zapletla korona kriza. Sogovornica je v času igranja v Sloveniji gradila tudi akademsko kariero in uspešno zaključila doktorski študij.

Tjaša Tibaut, Slovenka, ki jo je pot iz Italije vodila na Islandijo

Gostili smo Tjašo Tibaut, ki je športno kariero začela graditi pri ŽNK Pomurje, nato je odšla v Italijo, sledila pa je njena selitev na Islandijo. Vse skupaj pa je zelo zapletla korona kriza. Sogovornica je v času igranja v Sloveniji gradila tudi akademsko kariero in uspešno zaključila doktorski študij.

pogovorkoronavirusIslandija

Z ljudmi na poti

Tjaša Tibaut, Slovenka, ki jo je pot iz Italije vodila na Islandijo
Gostili smo Tjašo Tibaut, ki je športno kariero začela graditi pri ŽNK Pomurje, nato je odšla v Italijo, sledila pa je njena selitev na Islandijo. Vse skupaj pa je zelo zapletla korona kriza. Sogovornica je v času igranja v Sloveniji gradila tudi akademsko kariero in uspešno zaključila doktorski študij.
VEČ ...|9. 8. 2020
Tjaša Tibaut, Slovenka, ki jo je pot iz Italije vodila na Islandijo
Gostili smo Tjašo Tibaut, ki je športno kariero začela graditi pri ŽNK Pomurje, nato je odšla v Italijo, sledila pa je njena selitev na Islandijo. Vse skupaj pa je zelo zapletla korona kriza. Sogovornica je v času igranja v Sloveniji gradila tudi akademsko kariero in uspešno zaključila doktorski študij.

Andrej Šinko

pogovorkoronavirusIslandija

Kolokvij

VEČ ...|15. 5. 2020
Neža Strenčan: Nova Zelandija

Neža Strenčan je oddala magistrsko nalogo, nato pa potegnila črto in se z letalsko karto, vizumom in obilo dobre volje podala v neznano - na Novo Zelandijo. Na 140. dan pustolovščine se nam je s svojimi vtisi oglasila s farme, kjer trenutno pri mladi družini pazi otroke, pomaga in hkrati raziskuje deželo, ljudi in sebe.

Neža Strenčan: Nova Zelandija

Neža Strenčan je oddala magistrsko nalogo, nato pa potegnila črto in se z letalsko karto, vizumom in obilo dobre volje podala v neznano - na Novo Zelandijo. Na 140. dan pustolovščine se nam je s svojimi vtisi oglasila s farme, kjer trenutno pri mladi družini pazi otroke, pomaga in hkrati raziskuje deželo, ljudi in sebe.

mladipogovorglasbaodnosiNova Zelandija

Kolokvij

Neža Strenčan: Nova Zelandija
Neža Strenčan je oddala magistrsko nalogo, nato pa potegnila črto in se z letalsko karto, vizumom in obilo dobre volje podala v neznano - na Novo Zelandijo. Na 140. dan pustolovščine se nam je s svojimi vtisi oglasila s farme, kjer trenutno pri mladi družini pazi otroke, pomaga in hkrati raziskuje deželo, ljudi in sebe.
VEČ ...|15. 5. 2020
Neža Strenčan: Nova Zelandija
Neža Strenčan je oddala magistrsko nalogo, nato pa potegnila črto in se z letalsko karto, vizumom in obilo dobre volje podala v neznano - na Novo Zelandijo. Na 140. dan pustolovščine se nam je s svojimi vtisi oglasila s farme, kjer trenutno pri mladi družini pazi otroke, pomaga in hkrati raziskuje deželo, ljudi in sebe.

Marjan Bunič

mladipogovorglasbaodnosiNova Zelandija

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|16. 6. 2024
Mojca (Marija) Treven - Goropeke v času vojne in revolucije

Avtorica Mojca (Marija) Treven nam je predstavila knjigo z naslovom Goropeke v času vojne in revolucije. V knjigi so objavljena pričevanja starejših prebivalcev, ki razkrivajo boleče spomine predvsem na drugo svetovno vojno in obdobje po njej, torej razkrivajo resnico zamolčane zgodovine. Zgodovinski spomin na težke dni nas opominja, da vojne ne prinašajo večjega blagostanja ali boljše ureditve, prinašajo pa veliko gorja in trpljenja.

Mojca (Marija) Treven - Goropeke v času vojne in revolucije

Avtorica Mojca (Marija) Treven nam je predstavila knjigo z naslovom Goropeke v času vojne in revolucije. V knjigi so objavljena pričevanja starejših prebivalcev, ki razkrivajo boleče spomine predvsem na drugo svetovno vojno in obdobje po njej, torej razkrivajo resnico zamolčane zgodovine. Zgodovinski spomin na težke dni nas opominja, da vojne ne prinašajo večjega blagostanja ali boljše ureditve, prinašajo pa veliko gorja in trpljenja.

Jože Bartolj

spominpolitikaMojca TrevenMarija TrevenGoropeke v času vojne in revolucije

Pogovor o

VEČ ...|12. 6. 2024
Kako se je po volitvah razdelila moč v Evropskem parlamentu?

Spregovorili smo o rezultatih volitev in njihovem vplivu na delitev moči v Evropskem parlamentu ter na oblikovanje Evropske komisije. Prav tako smo pokomentirali izide referendumov ter se dotaknili njihovega vpliva na morebitne zakonodajne spremembe. Gosta sta bila zgodovinar in filozof Martin Nahtigal ter politolog dr. Igor Lukšič.

Kako se je po volitvah razdelila moč v Evropskem parlamentu?

Spregovorili smo o rezultatih volitev in njihovem vplivu na delitev moči v Evropskem parlamentu ter na oblikovanje Evropske komisije. Prav tako smo pokomentirali izide referendumov ter se dotaknili njihovega vpliva na morebitne zakonodajne spremembe. Gosta sta bila zgodovinar in filozof Martin Nahtigal ter politolog dr. Igor Lukšič.

Andrej Šinko

politikaživljenje

Komentar tedna

VEČ ...|14. 6. 2024
Marko Pavliha: Občutek smisla in tišine v jeseni in zimi življenja

V začetku letošnjega velikega travna smo se poslovili od dr. Mance Košir, matematičarke, novinarke, univerzitetne profesorice, pesnice, pisateljice, manekenke, filmske igralke, strastne bralke, prostovoljke, ambasadorke radostnega staranja, darovalke, matere, babice in prijateljice. Odpotovala je onkraj in se zlila z večno Svetlobo, vendar ne bo pozabljena niti na osojnih in prisojnih straneh tuzemstva, saj ji bomo, upam in verjamem, namenili srčno pozornost vsaj enkrat letno, za njen rojstni dan 5. sušca.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Občutek smisla in tišine v jeseni in zimi življenja

V začetku letošnjega velikega travna smo se poslovili od dr. Mance Košir, matematičarke, novinarke, univerzitetne profesorice, pesnice, pisateljice, manekenke, filmske igralke, strastne bralke, prostovoljke, ambasadorke radostnega staranja, darovalke, matere, babice in prijateljice. Odpotovala je onkraj in se zlila z večno Svetlobo, vendar ne bo pozabljena niti na osojnih in prisojnih straneh tuzemstva, saj ji bomo, upam in verjamem, namenili srčno pozornost vsaj enkrat letno, za njen rojstni dan 5. sušca.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha

komentardružbaspominodnosi

Za življenje

VEČ ...|8. 6. 2024
Alenka Rebula

Alenka Rebula je skupaj z Josipo Prebeg izdala novo knjigo, ki je sestavljena iz kratkih premišljevanj. Vsebine so iz tedna v teden napovedane na spletni strani  Dežela Vere vase. Pogosto so to tudi izhodišča v radijskih pogovorih z Alenko. Na pragu počitnic smo se ozrli v veselje do življenja, kako ceniti njegovo vrednost in ohranjati smisel ter zaupanje v življenje - vedno, tudi ob preizkušnjah, razočaranjih, izgubah?

Alenka Rebula

Alenka Rebula je skupaj z Josipo Prebeg izdala novo knjigo, ki je sestavljena iz kratkih premišljevanj. Vsebine so iz tedna v teden napovedane na spletni strani  Dežela Vere vase. Pogosto so to tudi izhodišča v radijskih pogovorih z Alenko. Na pragu počitnic smo se ozrli v veselje do življenja, kako ceniti njegovo vrednost in ohranjati smisel ter zaupanje v življenje - vedno, tudi ob preizkušnjah, razočaranjih, izgubah?

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostpogovormladiotrociodnosi

Naš gost

VEČ ...|15. 6. 2024
Irena Matko Lukan

V sobotnem popoldnevu smo se z našo gostjo predajali literaturi in branju. Predvsem literaturi za otroke. Naša gostja je bila namreč Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga. Po osnovni izobrazbi sicer socialna delavka in tudi družinsko izkustvena geštalt terapevtka, ki je bila devet let zaposlena na Centru za socialno delo kot svetovalka na področju dela z družinami, je zadnja desetletja posvečena branju. Od leta 1999 do 2013 je bila urednica revij Ciciban, Cicido in revije Za starše. V okviru uredništva je predavala staršem, učiteljicam in vzgojiteljicam o pomenu branja in pripovedovanja. Bila je sourednica zbornika Beremo skupaj in soavtorica priročnika Branje za znanje, branje za zabavo. Od leta 2013 pa je urednica otroškega leposlovja; pod katero seveda spada tudi legendarna zbirka Čebelica. 

Irena Matko Lukan

V sobotnem popoldnevu smo se z našo gostjo predajali literaturi in branju. Predvsem literaturi za otroke. Naša gostja je bila namreč Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga. Po osnovni izobrazbi sicer socialna delavka in tudi družinsko izkustvena geštalt terapevtka, ki je bila devet let zaposlena na Centru za socialno delo kot svetovalka na področju dela z družinami, je zadnja desetletja posvečena branju. Od leta 1999 do 2013 je bila urednica revij Ciciban, Cicido in revije Za starše. V okviru uredništva je predavala staršem, učiteljicam in vzgojiteljicam o pomenu branja in pripovedovanja. Bila je sourednica zbornika Beremo skupaj in soavtorica priročnika Branje za znanje, branje za zabavo. Od leta 2013 pa je urednica otroškega leposlovja; pod katero seveda spada tudi legendarna zbirka Čebelica. 

Damijana Medved

spominživljenjeMladinska knjigaČebelicabranjeljudske pravljice

Zgodbe za otroke

VEČ ...|16. 6. 2024
Zadnja stvar v dnevu

Tilen je poln energije in molitev mu pride najbolj prav zvečer, ko ob njej sladko zaspi. 

Zadnja stvar v dnevu

Tilen je poln energije in molitev mu pride najbolj prav zvečer, ko ob njej sladko zaspi. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Moja zgodba

VEČ ...|16. 6. 2024
Mojca (Marija) Treven - Goropeke v času vojne in revolucije

Avtorica Mojca (Marija) Treven nam je predstavila knjigo z naslovom Goropeke v času vojne in revolucije. V knjigi so objavljena pričevanja starejših prebivalcev, ki razkrivajo boleče spomine predvsem na drugo svetovno vojno in obdobje po njej, torej razkrivajo resnico zamolčane zgodovine. Zgodovinski spomin na težke dni nas opominja, da vojne ne prinašajo večjega blagostanja ali boljše ureditve, prinašajo pa veliko gorja in trpljenja.

Mojca (Marija) Treven - Goropeke v času vojne in revolucije

Avtorica Mojca (Marija) Treven nam je predstavila knjigo z naslovom Goropeke v času vojne in revolucije. V knjigi so objavljena pričevanja starejših prebivalcev, ki razkrivajo boleče spomine predvsem na drugo svetovno vojno in obdobje po njej, torej razkrivajo resnico zamolčane zgodovine. Zgodovinski spomin na težke dni nas opominja, da vojne ne prinašajo večjega blagostanja ali boljše ureditve, prinašajo pa veliko gorja in trpljenja.

Jože Bartolj

spominpolitikaMojca TrevenMarija TrevenGoropeke v času vojne in revolucije

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|16. 6. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 16. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 16. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|16. 6. 2024
Rudolf Maister

Tokrat smo osvetlili lik Rudolfa Maistra, slovenskega pesnika, slikarja, bibliofila, generala in borca za severno mejo. Letos je njegovo leto, saj je 29. marca minilo 150 let od njegovega rojstva, v prihodnjem mesecu, 26. julija pa bo minilo 90 let od njegove smrti. K temu pa pridajamo še en jubilej. 5. junija je minilo 30 let, od kar se je Radio Ognjišče prvič oglasil iz koprskega studia. Tam so nastajale tudi prve oddaje Graditelji slovenskega doma in tokrat smo ponovili oddajo iz leta 2004, ki jo je pripravila Darja Ambrožič, z njo je bral Marjan Bajc. 

Rudolf Maister

Tokrat smo osvetlili lik Rudolfa Maistra, slovenskega pesnika, slikarja, bibliofila, generala in borca za severno mejo. Letos je njegovo leto, saj je 29. marca minilo 150 let od njegovega rojstva, v prihodnjem mesecu, 26. julija pa bo minilo 90 let od njegove smrti. K temu pa pridajamo še en jubilej. 5. junija je minilo 30 let, od kar se je Radio Ognjišče prvič oglasil iz koprskega studia. Tam so nastajale tudi prve oddaje Graditelji slovenskega doma in tokrat smo ponovili oddajo iz leta 2004, ki jo je pripravila Darja Ambrožič, z njo je bral Marjan Bajc. 

Matjaž Merljak

spomin

Pojdite in učite

VEČ ...|16. 6. 2024
Genocid v Ruandi

O genocidu v Ruandi, ki je pretresel svet, smo se pogovarjal s sestro Bogdano Kavčič, vabljeni k poslušanju. 

Genocid v Ruandi

O genocidu v Ruandi, ki je pretresel svet, smo se pogovarjal s sestro Bogdano Kavčič, vabljeni k poslušanju. 

Jure Sešek

duhovnostmisijon