Naš pogled
Grožnje, ki naj bi bile samo čvrsti moški pogovori, strupene puščice, ki švigajo sem in tja, nato pa opravičevanje, trepljaje po ramenih, skoraj objemanje, PR-ovsko umirjanje napetosti – seveda zgolj do naslednje scene, ko se bo takšen izliv čustev ponovil. Govorim o zdravstveni telenoveli, ki jo gledamo v zadnjem času. Če dobro pomislimo, smo zdaj pravzaprav že v x-sezoni, le da je trenutno zgodba dobila še več tipičnih značilnosti limonadnice, kot telenovele imenujemo tudi v slovenščini.
Naš gost
Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …
Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.
Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost …
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.
Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2023 ob 05-ih
Slovencem po svetu in domovini
Milka Kriegl je prejela Tischlerjevo nagrado 2023 za vso njeno skrb za slovensko ziljsko narečje in ziljsko nošo, za ohranjanje domačih šeg in navad ter za ljubeč odnos do tipične ziljske gradbene in stanovanjske arhitekture. Govorijo: predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko, lavdatorki Micka Opetnik in Martina Piko-Rustia, na koncu tudi zahvala nagrajenke
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2023 ob 05-ih
Pojdite in učite
V rubriki ste lahko prisluhnili vabilu na Pustno sobotno iskrico, v drugem delu pa se je iz Madagaskarja oglasil misijonar Jani Mesec.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Za nami je teden, ki ga je zaznamovalo več prazničnih dogodkov: svečnica, dan Bogu posvečenega življenja in god ustanovitelja salezijancev sv. Janeza Boska. 5. februar je Gnidovčeva nedelja, saj smo 3. februarja obhajali obletnico smrti Božjega služabnika škofa Janeza Frančiška Gnidovca. Kako se pri lazaristih pripravljajo na praznovanje tudi 150. obletnice rojstva, nam je povedal predstojnik Borut Pohar. S tajnico Urada za laike pri Nadškofiji Ljubljana Heleno Šijanec pa smo govorili o sadovih sinode v Sloveniji in naslednjih korakih v sinodalnem procesu.
Kmetijska oddaja
Osrednje mesto v nedeljski kmetijski oddaji smo namenili perečemu vprašanju spreminjanja modela določitve bonitete kmetijskih in gozdnih zemljišč. Za vas smo pred mikrofon povabili predstavnike Urada za nepremičnine na Geodetski upravi Republike Slovenije. V oddaji pa tudi o dogajanju povezanem s kanalom C0.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče