Informativni prispevki

VEČ ...|5. 3. 2024
Škof Matjaž o obisku v BiH, obletnici imenovanja za ordinarija in evtanaziji

Minulo soboto je bil v katedrali svetega Bonaventure v Banja Luki posvečen novi banjaluški škof Željko Majić. Slovesnosti so udeležili kar štirje škofje iz Slovenije in sicer mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Jurij Bizjak in celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je za naš radio povedal, da je ta škofija močno povezana s Slovenijo, saj so katoličani med vojno in tudi po njej iz te škofije skoraj v celoti odšli zaradi težkih razmer. »Zato smo se odločili, da pokažemo solidarnost s škofi in verniki te škofije,« je povedal.

»Na področju Bosne in Hercegovine ter sosednjih držav ocenjujem sodelovanje Škofovske konference kot pozitivno,« je dejal. Ob tretji obletnici imenovanja za novega celjskega škofa pa je škof Matjaž poudaril povezovanje in združevanje za krepitev občestva ter skrb za duhovnike. V celjski škofiji so, kot je dejal že v prvem letu uspeli povezati manjše župnije, kar je prineslo izboljšanje sodelovanja in pomoči med duhovniki.
 

»V zadnjih treh letih svoje službe sem v Celju opazil lepoto in kvaliteto Božjega ljudstva ter se osredotočil na nove načine oznanjevanja in kateheze,« je povedal. Vizija za naslednjih deset let vključuje formacijo duhovnikov, povezovanje manjših dekanij ter spodbujanje življenjskih sodelavcev. Sinodalna prenova je pomembna za prepoznavanje kot del Kristusovega telesa, je dejal.
 

Glede razprave o evtanaziji v državnem zboru meni, da se moramo soočiti s težavami in odnosi do življenja v družbi. Pozornost je treba nameniti dostojanstvu vsakega človeka in zaščiti življenje, saj je dar življenja največji dar, ki ga moramo ceniti in spoštovati.


 

Škof Matjaž o obisku v BiH, obletnici imenovanja za ordinarija in evtanaziji

Minulo soboto je bil v katedrali svetega Bonaventure v Banja Luki posvečen novi banjaluški škof Željko Majić. Slovesnosti so udeležili kar štirje škofje iz Slovenije in sicer mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Jurij Bizjak in celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je za naš radio povedal, da je ta škofija močno povezana s Slovenijo, saj so katoličani med vojno in tudi po njej iz te škofije skoraj v celoti odšli zaradi težkih razmer. »Zato smo se odločili, da pokažemo solidarnost s škofi in verniki te škofije,« je povedal.

»Na področju Bosne in Hercegovine ter sosednjih držav ocenjujem sodelovanje Škofovske konference kot pozitivno,« je dejal. Ob tretji obletnici imenovanja za novega celjskega škofa pa je škof Matjaž poudaril povezovanje in združevanje za krepitev občestva ter skrb za duhovnike. V celjski škofiji so, kot je dejal že v prvem letu uspeli povezati manjše župnije, kar je prineslo izboljšanje sodelovanja in pomoči med duhovniki.
 

»V zadnjih treh letih svoje službe sem v Celju opazil lepoto in kvaliteto Božjega ljudstva ter se osredotočil na nove načine oznanjevanja in kateheze,« je povedal. Vizija za naslednjih deset let vključuje formacijo duhovnikov, povezovanje manjših dekanij ter spodbujanje življenjskih sodelavcev. Sinodalna prenova je pomembna za prepoznavanje kot del Kristusovega telesa, je dejal.
 

Glede razprave o evtanaziji v državnem zboru meni, da se moramo soočiti s težavami in odnosi do življenja v družbi. Pozornost je treba nameniti dostojanstvu vsakega človeka in zaščiti življenje, saj je dar življenja največji dar, ki ga moramo ceniti in spoštovati.


 

infopapež. celješkofjepolitikaevtanazija

Informativni prispevki

Škof Matjaž o obisku v BiH, obletnici imenovanja za ordinarija in evtanaziji

Minulo soboto je bil v katedrali svetega Bonaventure v Banja Luki posvečen novi banjaluški škof Željko Majić. Slovesnosti so udeležili kar štirje škofje iz Slovenije in sicer mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Jurij Bizjak in celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je za naš radio povedal, da je ta škofija močno povezana s Slovenijo, saj so katoličani med vojno in tudi po njej iz te škofije skoraj v celoti odšli zaradi težkih razmer. »Zato smo se odločili, da pokažemo solidarnost s škofi in verniki te škofije,« je povedal.

»Na področju Bosne in Hercegovine ter sosednjih držav ocenjujem sodelovanje Škofovske konference kot pozitivno,« je dejal. Ob tretji obletnici imenovanja za novega celjskega škofa pa je škof Matjaž poudaril povezovanje in združevanje za krepitev občestva ter skrb za duhovnike. V celjski škofiji so, kot je dejal že v prvem letu uspeli povezati manjše župnije, kar je prineslo izboljšanje sodelovanja in pomoči med duhovniki.
 

»V zadnjih treh letih svoje službe sem v Celju opazil lepoto in kvaliteto Božjega ljudstva ter se osredotočil na nove načine oznanjevanja in kateheze,« je povedal. Vizija za naslednjih deset let vključuje formacijo duhovnikov, povezovanje manjših dekanij ter spodbujanje življenjskih sodelavcev. Sinodalna prenova je pomembna za prepoznavanje kot del Kristusovega telesa, je dejal.
 

Glede razprave o evtanaziji v državnem zboru meni, da se moramo soočiti s težavami in odnosi do življenja v družbi. Pozornost je treba nameniti dostojanstvu vsakega človeka in zaščiti življenje, saj je dar življenja največji dar, ki ga moramo ceniti in spoštovati.


 

VEČ ...|5. 3. 2024
Škof Matjaž o obisku v BiH, obletnici imenovanja za ordinarija in evtanaziji

Minulo soboto je bil v katedrali svetega Bonaventure v Banja Luki posvečen novi banjaluški škof Željko Majić. Slovesnosti so udeležili kar štirje škofje iz Slovenije in sicer mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Jurij Bizjak in celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je za naš radio povedal, da je ta škofija močno povezana s Slovenijo, saj so katoličani med vojno in tudi po njej iz te škofije skoraj v celoti odšli zaradi težkih razmer. »Zato smo se odločili, da pokažemo solidarnost s škofi in verniki te škofije,« je povedal.

»Na področju Bosne in Hercegovine ter sosednjih držav ocenjujem sodelovanje Škofovske konference kot pozitivno,« je dejal. Ob tretji obletnici imenovanja za novega celjskega škofa pa je škof Matjaž poudaril povezovanje in združevanje za krepitev občestva ter skrb za duhovnike. V celjski škofiji so, kot je dejal že v prvem letu uspeli povezati manjše župnije, kar je prineslo izboljšanje sodelovanja in pomoči med duhovniki.
 

»V zadnjih treh letih svoje službe sem v Celju opazil lepoto in kvaliteto Božjega ljudstva ter se osredotočil na nove načine oznanjevanja in kateheze,« je povedal. Vizija za naslednjih deset let vključuje formacijo duhovnikov, povezovanje manjših dekanij ter spodbujanje življenjskih sodelavcev. Sinodalna prenova je pomembna za prepoznavanje kot del Kristusovega telesa, je dejal.
 

Glede razprave o evtanaziji v državnem zboru meni, da se moramo soočiti s težavami in odnosi do življenja v družbi. Pozornost je treba nameniti dostojanstvu vsakega človeka in zaščiti življenje, saj je dar življenja največji dar, ki ga moramo ceniti in spoštovati.


 

Alen Salihović

infopapež. celješkofjepolitikaevtanazija

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 9. 2023
Alojzij Pavel Florjančič - Iz paradiža, Tri stoletja Škofjeloškega pasijona

Alojzij Pavel Florjančič - Iz paradiža, Tri stoletja Škofjeloškega pasijona

kulturaliteraturaškofjeloški pasijonIz paradižaAlojzij Pavel Florjančič

Kulturni utrinki

Alojzij Pavel Florjančič - Iz paradiža, Tri stoletja Škofjeloškega pasijona
VEČ ...|25. 9. 2023
Alojzij Pavel Florjančič - Iz paradiža, Tri stoletja Škofjeloškega pasijona

Jože Bartolj

kulturaliteraturaškofjeloški pasijonIz paradižaAlojzij Pavel Florjančič

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 3. 2023
Dnevi Škofjeloškega pasijona - V Ljubljani gostuje Zbor Glee Club z univerze Princeton v ZDA (14.3.)

Dnevi Škofjeloškega pasijona - V Ljubljani gostuje Zbor Glee Club z univerze Princeton v ZDA (14.3.)

kulturaglasbadnevi škofjeloškega pasijonaEma NunarJože ŠtuklZbor Glee Club

Kulturni utrinki

Dnevi Škofjeloškega pasijona - V Ljubljani gostuje Zbor Glee Club z univerze Princeton v ZDA (14.3.)
VEČ ...|9. 3. 2023
Dnevi Škofjeloškega pasijona - V Ljubljani gostuje Zbor Glee Club z univerze Princeton v ZDA (14.3.)

Jože Bartolj

kulturaglasbadnevi škofjeloškega pasijonaEma NunarJože ŠtuklZbor Glee Club

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 3. 2023
Dnevi Škofjeloškega pasijona - Nova odkritja v Keopsovi piramidi

Dnevi Škofjeloškega pasijona - Nova odkritja v Keopsovi piramidi

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbaŠkofjeloški pasijonKeopsova piramida

Kulturni utrinki

Dnevi Škofjeloškega pasijona - Nova odkritja v Keopsovi piramidi
VEČ ...|3. 3. 2023
Dnevi Škofjeloškega pasijona - Nova odkritja v Keopsovi piramidi

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbaŠkofjeloški pasijonKeopsova piramida

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|4. 12. 2022
Škof Saje o adventu, prekmurski molitvenik, blagoslov oltarjev v Velesovem

V tem tednu so se slovenski škofje zbrali na plenarni seji. Obravnavali so nekatera odprta vprašanja v Cerkvi v Sloveniji, med katerimi je tudi pokop pobitih žrtev v Kočevskem rogu pod Macesnovo gorico. Slišali smo kaj škof Andrej Saje svetuje kristjanom v pričakovanju božiča. Predstavili smo tudi molitvenik v sodobni prekmurščini, ki je izšel pred kratkim, ter poročali o slovesnem blagoslovu treh stranskih oltarjev župnijske cerkve Marijinega oznanjenja v Velesovem.

Škof Saje o adventu, prekmurski molitvenik, blagoslov oltarjev v Velesovem

V tem tednu so se slovenski škofje zbrali na plenarni seji. Obravnavali so nekatera odprta vprašanja v Cerkvi v Sloveniji, med katerimi je tudi pokop pobitih žrtev v Kočevskem rogu pod Macesnovo gorico. Slišali smo kaj škof Andrej Saje svetuje kristjanom v pričakovanju božiča. Predstavili smo tudi molitvenik v sodobni prekmurščini, ki je izšel pred kratkim, ter poročali o slovesnem blagoslovu treh stranskih oltarjev župnijske cerkve Marijinega oznanjenja v Velesovem.

duhovnostinfoslovenijacerkevškofjeadvent

Utrip Cerkve v Sloveniji

Škof Saje o adventu, prekmurski molitvenik, blagoslov oltarjev v Velesovem

V tem tednu so se slovenski škofje zbrali na plenarni seji. Obravnavali so nekatera odprta vprašanja v Cerkvi v Sloveniji, med katerimi je tudi pokop pobitih žrtev v Kočevskem rogu pod Macesnovo gorico. Slišali smo kaj škof Andrej Saje svetuje kristjanom v pričakovanju božiča. Predstavili smo tudi molitvenik v sodobni prekmurščini, ki je izšel pred kratkim, ter poročali o slovesnem blagoslovu treh stranskih oltarjev župnijske cerkve Marijinega oznanjenja v Velesovem.

VEČ ...|4. 12. 2022
Škof Saje o adventu, prekmurski molitvenik, blagoslov oltarjev v Velesovem

V tem tednu so se slovenski škofje zbrali na plenarni seji. Obravnavali so nekatera odprta vprašanja v Cerkvi v Sloveniji, med katerimi je tudi pokop pobitih žrtev v Kočevskem rogu pod Macesnovo gorico. Slišali smo kaj škof Andrej Saje svetuje kristjanom v pričakovanju božiča. Predstavili smo tudi molitvenik v sodobni prekmurščini, ki je izšel pred kratkim, ter poročali o slovesnem blagoslovu treh stranskih oltarjev župnijske cerkve Marijinega oznanjenja v Velesovem.

Petra Stopar

duhovnostinfoslovenijacerkevškofjeadvent

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 3. 2022
Jože Bartolj o likovni razstavi Škofjeloški pasijon

Razstavo bodo odprli v petek 18. marca ob 19.h v Škofji Loki.

Jože Bartolj o likovni razstavi Škofjeloški pasijon

Razstavo bodo odprli v petek 18. marca ob 19.h v Škofji Loki.

kulturalikovna umetnostJože BartoljŠkofjeloški pasijon

Kulturni utrinki

Jože Bartolj o likovni razstavi Škofjeloški pasijon

Razstavo bodo odprli v petek 18. marca ob 19.h v Škofji Loki.

VEČ ...|16. 3. 2022
Jože Bartolj o likovni razstavi Škofjeloški pasijon

Razstavo bodo odprli v petek 18. marca ob 19.h v Škofji Loki.

Marjan Bunič

kulturalikovna umetnostJože BartoljŠkofjeloški pasijon

Od slike do besede

VEČ ...|19. 10. 2021
Režiser Borut Gartner o odpovedi škofjeloškega pasijona 2021

V oddaji Od slike do besede je bil z nami režiser Škofjeloškega pasijona Borut Gartner. Pogovor je nastal ob odpovedli letošnje procesije, za kar je kriva negotova epidemiološka situacija, ki ustvarjalcem onemogoča varno uprizoritev pasijona. Pogovor pa je bil namenjen tudi 300 letnici nastanka najstarejšega dramskega besedila v slovenskem jeziku.

Režiser Borut Gartner o odpovedi škofjeloškega pasijona 2021

V oddaji Od slike do besede je bil z nami režiser Škofjeloškega pasijona Borut Gartner. Pogovor je nastal ob odpovedli letošnje procesije, za kar je kriva negotova epidemiološka situacija, ki ustvarjalcem onemogoča varno uprizoritev pasijona. Pogovor pa je bil namenjen tudi 300 letnici nastanka najstarejšega dramskega besedila v slovenskem jeziku.

škofjeloški pasijonborut GartnerRomuald Marušič

Od slike do besede

Režiser Borut Gartner o odpovedi škofjeloškega pasijona 2021

V oddaji Od slike do besede je bil z nami režiser Škofjeloškega pasijona Borut Gartner. Pogovor je nastal ob odpovedli letošnje procesije, za kar je kriva negotova epidemiološka situacija, ki ustvarjalcem onemogoča varno uprizoritev pasijona. Pogovor pa je bil namenjen tudi 300 letnici nastanka najstarejšega dramskega besedila v slovenskem jeziku.

VEČ ...|19. 10. 2021
Režiser Borut Gartner o odpovedi škofjeloškega pasijona 2021

V oddaji Od slike do besede je bil z nami režiser Škofjeloškega pasijona Borut Gartner. Pogovor je nastal ob odpovedli letošnje procesije, za kar je kriva negotova epidemiološka situacija, ki ustvarjalcem onemogoča varno uprizoritev pasijona. Pogovor pa je bil namenjen tudi 300 letnici nastanka najstarejšega dramskega besedila v slovenskem jeziku.

Jože Bartolj

škofjeloški pasijonborut GartnerRomuald Marušič

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 10. 2021
Škofjeloški pasijon odpovedan - 200 let Narodnega muzeja

Kulturni utrinki

Škofjeloški pasijon odpovedan - 200 let Narodnega muzeja
VEČ ...|15. 10. 2021
Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|20. 7. 2024
Gosta oddaje - Verena in Andrej Perko

Čas počitnic - ko se lahko posvetimo sebi.

Gosta oddaje - Verena in Andrej Perko

Čas počitnic - ko se lahko posvetimo sebi.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|21. 7. 2024
Pogovor z Brankom Tomažičem

Že vse od osamosvojitvenih časov velja, da je družinska kmetija temelj slovenskega kmetijstva. Pa je temu res tako? Koliko uspešnih družinskih kmetij bomo še imeli čez recimo 20 let, na katerih osrednja aktivna generacija ne bo pregorevala od dela, ki konec koncev mora biti narejeno, ni pa nikoli plačano?O  tem je v odprtem pismu minuli teden razmišljal Branko Tomažič, državni svetnik in Predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Državnem svetu Republike Slovenije. Nekatere trditve mnogi razumejo tudi kot zelo polemične, zato sem vesel, da se je odzval našemu vabilu in smo se lahko širše ustavili ob njegovih svarilih.

Pogovor z Brankom Tomažičem

Že vse od osamosvojitvenih časov velja, da je družinska kmetija temelj slovenskega kmetijstva. Pa je temu res tako? Koliko uspešnih družinskih kmetij bomo še imeli čez recimo 20 let, na katerih osrednja aktivna generacija ne bo pregorevala od dela, ki konec koncev mora biti narejeno, ni pa nikoli plačano?O  tem je v odprtem pismu minuli teden razmišljal Branko Tomažič, državni svetnik in Predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Državnem svetu Republike Slovenije. Nekatere trditve mnogi razumejo tudi kot zelo polemične, zato sem vesel, da se je odzval našemu vabilu in smo se lahko širše ustavili ob njegovih svarilih.

Robert Božič

kmetijstvovizijaEUpolitikadružba

Sol in luč

VEČ ...|23. 7. 2024
Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo

»Vse, kar sem videl, je bil čudež. Da živim. Da lahko govorim, hodim. Topla postelja po napornem dnevu. Tako sem začel pisati dnevnik vsakodnevnih hvaležnosti.«
Tako je v predgovor zapisal avtor knjige z naslovom Življenje je darilo, Stefanos Ksenakis. Tokrat smo za vas izbrali dve njegovi zgodbi, ki sta kot nalašč za poletne dni, kakršna je tudi knjiga.

Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo

»Vse, kar sem videl, je bil čudež. Da živim. Da lahko govorim, hodim. Topla postelja po napornem dnevu. Tako sem začel pisati dnevnik vsakodnevnih hvaležnosti.«
Tako je v predgovor zapisal avtor knjige z naslovom Življenje je darilo, Stefanos Ksenakis. Tokrat smo za vas izbrali dve njegovi zgodbi, ki sta kot nalašč za poletne dni, kakršna je tudi knjiga.

Tadej Sadar

odnosinaravamladi

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 7. 2024
Mag. Branko Cestnik o aktualnem političnem dogajanju

Gost je bil mag. Branko Cestnik. Začeli smo s Krištofovo nedeljo, nadaljevali s pozitivnim sporočilo minulega evropskega nogometnega prvenstva. Dotaknili smo se odstopa predsednika ZDA Joa Bidna iz tamkajšnje prihajajoče predsedniške kampanje, pa tudi nove evropske komisije, za katero se zdi, da je na razpotju! 

Mag. Branko Cestnik o aktualnem političnem dogajanju

Gost je bil mag. Branko Cestnik. Začeli smo s Krištofovo nedeljo, nadaljevali s pozitivnim sporočilo minulega evropskega nogometnega prvenstva. Dotaknili smo se odstopa predsednika ZDA Joa Bidna iz tamkajšnje prihajajoče predsedniške kampanje, pa tudi nove evropske komisije, za katero se zdi, da je na razpotju! 

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Ritem srca

VEČ ...|26. 7. 2024
CeCe Winans: More Than This (2024)

Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!

CeCe Winans: More Than This (2024)

Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostgospelnovosti

Petkov večer

VEČ ...|26. 7. 2024
Humoreske duhovnika Karla Gržana

Petkov večer je skušal prinesti osvežitev. Tokrat ne glasbene, ampak besedno. Slišali ste tri kratke humoreske duhovnika Karla Gržana, ki jih je izdal v knjigi založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.

Humoreske duhovnika Karla Gržana

Petkov večer je skušal prinesti osvežitev. Tokrat ne glasbene, ampak besedno. Slišali ste tri kratke humoreske duhovnika Karla Gržana, ki jih je izdal v knjigi založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.

Marjan Bunič

družbahumoreskaKarel Gržan

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 7. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|26. 7. 2024
Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

Blaž Lesnik

gozdnaravaprimestni gozdovigozdarstvourbano gozdarstvoRagov LogPortoval