V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro in Jana Zobca. Spregovorila sta o minulih evropskih volitvah, razmerah v Evropi in svetu, stanju demokracije v Sloveniji, stavki zdravnikov, koncertu Magnifica v Tivoliju, stavbi na Litijski in atentatu na Donalda Trumpa.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro in Jana Zobca. Spregovorila sta o minulih evropskih volitvah, razmerah v Evropi in svetu, stanju demokracije v Sloveniji, stavki zdravnikov, koncertu Magnifica v Tivoliju, stavbi na Litijski in atentatu na Donalda Trumpa.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«, smo gostili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. Spregovorila sta o predlogu za evtanazijo, o ustavnih spremembah, ki bi spremenile postopek imenovanja sodnikov, pa tudi o sodniških plačah, omalovaževanju osamosvojitve in civilno-družbenih gibanjih pa tudi o zakonu o RTV Slovenija.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«, smo gostili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. Spregovorila sta o predlogu za evtanazijo, o ustavnih spremembah, ki bi spremenile postopek imenovanja sodnikov, pa tudi o sodniških plačah, omalovaževanju osamosvojitve in civilno-družbenih gibanjih pa tudi o zakonu o RTV Slovenija.
V oddaji smo gostili vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnega sodnika Jan Zobca. Spregovorila sta o kršenju kodeksa sodniške etike, o tem, da je ustavno sodišče nad ljudsko voljo, pa tudi o evtanaziji in vojni v Ukrajini. Oddajo smo tako začeli z vprašanjem Janu Zobcu, ki je po mnenju komisije za etiko in integriteto v intervjuju za spletni portal Siol kršili dve načeli kodeksa sodniške etike, ki se nanašata na odnos sodnikov do sodelavcev in strank ter varovanje ugleda sodstva. Komisija je presojala njegove izjave glede izobrazbe vrhovnega sodnika Branka Masleše.
V oddaji smo gostili vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnega sodnika Jan Zobca. Spregovorila sta o kršenju kodeksa sodniške etike, o tem, da je ustavno sodišče nad ljudsko voljo, pa tudi o evtanaziji in vojni v Ukrajini. Oddajo smo tako začeli z vprašanjem Janu Zobcu, ki je po mnenju komisije za etiko in integriteto v intervjuju za spletni portal Siol kršili dve načeli kodeksa sodniške etike, ki se nanašata na odnos sodnikov do sodelavcev in strank ter varovanje ugleda sodstva. Komisija je presojala njegove izjave glede izobrazbe vrhovnega sodnika Branka Masleše.
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili vrhovna sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se ustavili pri oprostilni sodbi Milka Noviča za umor Janka Jamnika pa tudi o razmerah na Vrhovnem in Ustavnem sodišču. Zanimal nas bo komentar gostov na zadevo, da je ustavni sodnik Rok Čeferin konec lanskega leta obvestil sodnike, da je pred časom pomotoma sodeloval pri dopisnem odločanju o zadevi, v kateri bi moral biti izločen. Kar nekaj je bilo odločitev ustavnih sodnikov, ki so razburile, zato nas je zanimalo še, kako morajo biti stališča na Ustavnem sodišču argumentirana.
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili vrhovna sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se ustavili pri oprostilni sodbi Milka Noviča za umor Janka Jamnika pa tudi o razmerah na Vrhovnem in Ustavnem sodišču. Zanimal nas bo komentar gostov na zadevo, da je ustavni sodnik Rok Čeferin konec lanskega leta obvestil sodnike, da je pred časom pomotoma sodeloval pri dopisnem odločanju o zadevi, v kateri bi moral biti izločen. Kar nekaj je bilo odločitev ustavnih sodnikov, ki so razburile, zato nas je zanimalo še, kako morajo biti stališča na Ustavnem sodišču argumentirana.
V tokratni oddaji smo gostili vrhovna sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo spregovorili o pritiskih, ki se preko disciplinskih in etičnih komisij vršijo na sodnike. Oddajo pa smo začeli s pestrim dogajanjem na ustavnem sodišču.
Tokrat smo predvajali posnetek pogovornega večera, ki je nastal v šoštanjski župnijski dvorani. Naš gost je bil klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik
Oddaja Moja zgodba smo tokrat posvetili zamolčanemu pisatelju Mirku Kunčiču (1899 -1984). V studiu smo gostili njegovo hčerko Marjanco Lešer in pa nekdanjega učitelja slovenščine na OŠ Lesce Romana Gašperina, ki se je veliko ukvarjal s Kunčičevim likom. Ob koncu druge svetovne vojne sta zakonca Kunčič z nekaj otroki odšla v Argentino, hčerko Marjanco pa sta bila primorana pustiti pri sorodnikih v Braslovčah. Prvič so se srečali po 30. letih.
V večjem delu tokratne oddaje smo gledali prek meja domovine. Ustavili smo se v Ukrajini, kjer je po novem prepovedano delovanje verskih organizacij, povezanih z Rusijo. Dotaknili smo se razmer v Gruziji, ki jo v kratkem čakajo parlamentarne volitve. Zanimalo nas je, kaj si lahko obeta Francija, ki je dobila novega premierja Michela Barnierja /mišela barnjeja/, in kaj sporočajo izidi deželnih volitev v vzhodni Nemčiji. Z nami je bil politični analitik in zgodovinar profesor doktor Aleš Maver. Komentiral je tudi domačo politiko, vprašali smo ga, kaj zaznava v ozadju umika Tomaža Vesela od kandidature za člana nove Evropske komisije.
Oddajo smo namenili razmeram v šolstvu. O glavnih novostih, ki so jih deležni učenci in dijaki v novem šolskem letu, o perečem kadrovskem pomanjkanju, medvrstniškem nasilju in drugih izzivih so za naš radio spregovorili minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev osnovnih šol Mojca Mihelič in predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Oddajo smo namenili razmeram v šolstvu. O glavnih novostih, ki so jih deležni učenci in dijaki v novem šolskem letu, o perečem kadrovskem pomanjkanju, medvrstniškem nasilju in drugih izzivih so za naš radio spregovorili minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev osnovnih šol Mojca Mihelič in predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih.
Na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani je včeraj potekal pripravljalni sestanek na XIX. zasedanje slovensko-madžarske mešane komisije. Gostila ga je državna sekretarka na uradu Vesna Humar. Omenjena komisija spremlja izvajanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Sloveniji in slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski. Na srečanju so torej pregledali in ocenili uresničevanje določil sporazuma, uskladili stališča in oblikovali predloge novih priporočil za izboljšanje položaja narodnih skupnosti. Vse to bodo teme XIX. zasedanja slovensko-madžarske mešane komisije, ki bo 30. septembra v Ljubljani. Predsednik slovenskega dela mešane komisije je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, madžarsko delegacijo vodi Ferenc Kalmár, ministrski komisar za razvoj sosednjih politik madžarskega ministrstva za zunanje zadeve in trgovino.