Naš gost

VEČ ...|1. 6. 2024
Dr. Kazimir Drašlar – Mikec

Gostili smo enega vodilnih alpinistov šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo v alpinizmu. Dr. Kazimir Drašlar – Mikec je z Alešem Kunaverjem prvi preplezal Sfingo v Triglavski severni steni, bil je tudi aktiven jamar in še bolj aktiven tekmovalni lokostrelec z velikim lokom, ki ga še danes rad prime v roke. Pomembno sled je pustil tudi na področju biološke znanosti, med drugim je v svojih raziskavah prvi uvedel vrstično elektronsko mikroskopijo. 

Dr. Kazimir Drašlar – Mikec

Gostili smo enega vodilnih alpinistov šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo v alpinizmu. Dr. Kazimir Drašlar – Mikec je z Alešem Kunaverjem prvi preplezal Sfingo v Triglavski severni steni, bil je tudi aktiven jamar in še bolj aktiven tekmovalni lokostrelec z velikim lokom, ki ga še danes rad prime v roke. Pomembno sled je pustil tudi na področju biološke znanosti, med drugim je v svojih raziskavah prvi uvedel vrstično elektronsko mikroskopijo. 

alpinizemznanostbiologijajamarstvonaravaspominživljenje

Naš gost

Dr. Kazimir Drašlar – Mikec

Gostili smo enega vodilnih alpinistov šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo v alpinizmu. Dr. Kazimir Drašlar – Mikec je z Alešem Kunaverjem prvi preplezal Sfingo v Triglavski severni steni, bil je tudi aktiven jamar in še bolj aktiven tekmovalni lokostrelec z velikim lokom, ki ga še danes rad prime v roke. Pomembno sled je pustil tudi na področju biološke znanosti, med drugim je v svojih raziskavah prvi uvedel vrstično elektronsko mikroskopijo. 

VEČ ...|1. 6. 2024
Dr. Kazimir Drašlar – Mikec

Gostili smo enega vodilnih alpinistov šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo v alpinizmu. Dr. Kazimir Drašlar – Mikec je z Alešem Kunaverjem prvi preplezal Sfingo v Triglavski severni steni, bil je tudi aktiven jamar in še bolj aktiven tekmovalni lokostrelec z velikim lokom, ki ga še danes rad prime v roke. Pomembno sled je pustil tudi na področju biološke znanosti, med drugim je v svojih raziskavah prvi uvedel vrstično elektronsko mikroskopijo. 

Blaž Lesnik

alpinizemznanostbiologijajamarstvonaravaspominživljenje

Via positiva

VEČ ...|9. 12. 2021
Dr. Igor Kovač: Roboti so v službi ljudi in ne proti njim.

V času Predsedovanja Slovenije Svetu EU je na območju BTC City Ljubljana delovalo “Digitalno razstavišče – Tehnologija za Ljudi”, z namenom predstavitve naprednih tehnologij, inovacij in slovenskega znanja. Decembra je splošna kot strokovna javnost spoznavala področje Robotike in Industrije 4.0”, ki so ga pripravili tudi v sodelovanju z Institutom “Jožef Stefan”. Tovarne prihodnosti in robotiko ter znanje, ki se je razvilo v Sloveniji, je poljudno predstavil za naš radio doc. dr. Igor Kovač

Dr. Igor Kovač: Roboti so v službi ljudi in ne proti njim.

V času Predsedovanja Slovenije Svetu EU je na območju BTC City Ljubljana delovalo “Digitalno razstavišče – Tehnologija za Ljudi”, z namenom predstavitve naprednih tehnologij, inovacij in slovenskega znanja. Decembra je splošna kot strokovna javnost spoznavala področje Robotike in Industrije 4.0”, ki so ga pripravili tudi v sodelovanju z Institutom “Jožef Stefan”. Tovarne prihodnosti in robotiko ter znanje, ki se je razvilo v Sloveniji, je poljudno predstavil za naš radio doc. dr. Igor Kovač

družbaznanostpodjetništvoizobraževanjepogovor

Via positiva

Dr. Igor Kovač: Roboti so v službi ljudi in ne proti njim.

V času Predsedovanja Slovenije Svetu EU je na območju BTC City Ljubljana delovalo “Digitalno razstavišče – Tehnologija za Ljudi”, z namenom predstavitve naprednih tehnologij, inovacij in slovenskega znanja. Decembra je splošna kot strokovna javnost spoznavala področje Robotike in Industrije 4.0”, ki so ga pripravili tudi v sodelovanju z Institutom “Jožef Stefan”. Tovarne prihodnosti in robotiko ter znanje, ki se je razvilo v Sloveniji, je poljudno predstavil za naš radio doc. dr. Igor Kovač

VEČ ...|9. 12. 2021
Dr. Igor Kovač: Roboti so v službi ljudi in ne proti njim.

V času Predsedovanja Slovenije Svetu EU je na območju BTC City Ljubljana delovalo “Digitalno razstavišče – Tehnologija za Ljudi”, z namenom predstavitve naprednih tehnologij, inovacij in slovenskega znanja. Decembra je splošna kot strokovna javnost spoznavala področje Robotike in Industrije 4.0”, ki so ga pripravili tudi v sodelovanju z Institutom “Jožef Stefan”. Tovarne prihodnosti in robotiko ter znanje, ki se je razvilo v Sloveniji, je poljudno predstavil za naš radio doc. dr. Igor Kovač

Nataša Ličen

družbaznanostpodjetništvoizobraževanjepogovor

Mladoskop

VEČ ...|6. 11. 2020
Mednarodni študijski program, kakršnega v Sloveniji še ni bilo, v razvoj alternativ fosilnim gorivom

Fakulteta za kemijo in kemijske tehnologije je vključena v dvoletni Evropski magistrski študij Materiali za shranjevanje in pretvorbo energije, ki se odvija na osmih univerzah v šestih državah. Študij se odvija v večkulturnem okolju. V Sloveniji je vodja doc. dr. Boštjan Genorio.

Mednarodni študijski program, kakršnega v Sloveniji še ni bilo, v razvoj alternativ fosilnim gorivom

Fakulteta za kemijo in kemijske tehnologije je vključena v dvoletni Evropski magistrski študij Materiali za shranjevanje in pretvorbo energije, ki se odvija na osmih univerzah v šestih državah. Študij se odvija v večkulturnem okolju. V Sloveniji je vodja doc. dr. Boštjan Genorio.

družbamladiizobraževanjepogovorznanostinovativnost

Mladoskop

Mednarodni študijski program, kakršnega v Sloveniji še ni bilo, v razvoj alternativ fosilnim gorivom

Fakulteta za kemijo in kemijske tehnologije je vključena v dvoletni Evropski magistrski študij Materiali za shranjevanje in pretvorbo energije, ki se odvija na osmih univerzah v šestih državah. Študij se odvija v večkulturnem okolju. V Sloveniji je vodja doc. dr. Boštjan Genorio.

VEČ ...|6. 11. 2020
Mednarodni študijski program, kakršnega v Sloveniji še ni bilo, v razvoj alternativ fosilnim gorivom

Fakulteta za kemijo in kemijske tehnologije je vključena v dvoletni Evropski magistrski študij Materiali za shranjevanje in pretvorbo energije, ki se odvija na osmih univerzah v šestih državah. Študij se odvija v večkulturnem okolju. V Sloveniji je vodja doc. dr. Boštjan Genorio.

Nataša Ličen

družbamladiizobraževanjepogovorznanostinovativnost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|5. 11. 2020
Prva inženirka leta - Dora Domajnko

Mag. Dora Domajnko je prva nosilka naziva Inženirka leta pri nas, imenovana leta 2018. Je inženirka elektrotehnike. Pravi, da smo ljudje pripravljeni sprejeti novosti, posebej, če nam te olajšajo vsakdanjost. Problem je, ker se o novih rešitvah v javnosti premalo govori in izpostavlja. Poklic inženirja7inženirke dobiva sicer na vse večji veljavi, s tem raste tudi zanimanje med mladimi, ki vse bolj številčno vstopajo v to panogo.  

Prva inženirka leta - Dora Domajnko

Mag. Dora Domajnko je prva nosilka naziva Inženirka leta pri nas, imenovana leta 2018. Je inženirka elektrotehnike. Pravi, da smo ljudje pripravljeni sprejeti novosti, posebej, če nam te olajšajo vsakdanjost. Problem je, ker se o novih rešitvah v javnosti premalo govori in izpostavlja. Poklic inženirja7inženirke dobiva sicer na vse večji veljavi, s tem raste tudi zanimanje med mladimi, ki vse bolj številčno vstopajo v to panogo.  

inovativnostdružbapodjetništvoznanost

Ni meje za dobre ideje

Prva inženirka leta - Dora Domajnko

Mag. Dora Domajnko je prva nosilka naziva Inženirka leta pri nas, imenovana leta 2018. Je inženirka elektrotehnike. Pravi, da smo ljudje pripravljeni sprejeti novosti, posebej, če nam te olajšajo vsakdanjost. Problem je, ker se o novih rešitvah v javnosti premalo govori in izpostavlja. Poklic inženirja7inženirke dobiva sicer na vse večji veljavi, s tem raste tudi zanimanje med mladimi, ki vse bolj številčno vstopajo v to panogo.  

VEČ ...|5. 11. 2020
Prva inženirka leta - Dora Domajnko

Mag. Dora Domajnko je prva nosilka naziva Inženirka leta pri nas, imenovana leta 2018. Je inženirka elektrotehnike. Pravi, da smo ljudje pripravljeni sprejeti novosti, posebej, če nam te olajšajo vsakdanjost. Problem je, ker se o novih rešitvah v javnosti premalo govori in izpostavlja. Poklic inženirja7inženirke dobiva sicer na vse večji veljavi, s tem raste tudi zanimanje med mladimi, ki vse bolj številčno vstopajo v to panogo.  

Nataša Ličen

inovativnostdružbapodjetništvoznanost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|24. 9. 2020
Aktualna Inženirka leta

Težko zaupamo, če ne poznamo. Znanje je prihodnost, tudi razvoj poklicev za trajnostni napredek družbe. Do znanosti smo dostikrat zadržani zaradi nepoznavanja. O tem smo govorili z aktualno Inženirko leta, raziskovalko in predavateljico na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, dr. Aido Kamišalić Latifić.

Aktualna Inženirka leta

Težko zaupamo, če ne poznamo. Znanje je prihodnost, tudi razvoj poklicev za trajnostni napredek družbe. Do znanosti smo dostikrat zadržani zaradi nepoznavanja. O tem smo govorili z aktualno Inženirko leta, raziskovalko in predavateljico na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, dr. Aido Kamišalić Latifić.

inovativnostdružbapodjetništvoznanost

Ni meje za dobre ideje

Aktualna Inženirka leta
Težko zaupamo, če ne poznamo. Znanje je prihodnost, tudi razvoj poklicev za trajnostni napredek družbe. Do znanosti smo dostikrat zadržani zaradi nepoznavanja. O tem smo govorili z aktualno Inženirko leta, raziskovalko in predavateljico na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, dr. Aido Kamišalić Latifić.
VEČ ...|24. 9. 2020
Aktualna Inženirka leta
Težko zaupamo, če ne poznamo. Znanje je prihodnost, tudi razvoj poklicev za trajnostni napredek družbe. Do znanosti smo dostikrat zadržani zaradi nepoznavanja. O tem smo govorili z aktualno Inženirko leta, raziskovalko in predavateljico na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, dr. Aido Kamišalić Latifić.

Nataša Ličen

inovativnostdružbapodjetništvoznanost

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 9. 2020
Kamen z Lune v Sloveniji

Naš edini naravni satelit vzbuja radovednost že skozi vso človeško zgodovino. V projekt raziskovanja Lune je bilo vloženih izredno veliko naporov. Polet človeške posadke na Luno in varno nazaj na Zemljo je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postavil temelje sodobnemu raziskovanju vesolja in premaknil tehnološke meje izvedljivega. Te meje se v nadaljnjih petdesetih letih, od prvega pristanka Apolla 11, niso bistveno spremenile.Kamen z lune si lahko od blizu ogledate v slovenskem Centru Noordung v Vitanjah. Tja je »prišel« ob pomoči ameriškega veleposlaništva v Ljubljani in Nase. Za Center je to velika čast in potrditev dela ter pomena njihovega obstoja in delovanja. Kamen z Lune je gotovo eden izmed najdragocenejših eksponatov, ki je kadarkoli prišel v Slovenijo – kamen s površja Lune. Od blizu ga lahko vidite do konca tega leta. Govorili smo z direktorjem omenjenega Centra, dr. Dominikom Koboldom.

Kamen z Lune v Sloveniji

Naš edini naravni satelit vzbuja radovednost že skozi vso človeško zgodovino. V projekt raziskovanja Lune je bilo vloženih izredno veliko naporov. Polet človeške posadke na Luno in varno nazaj na Zemljo je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postavil temelje sodobnemu raziskovanju vesolja in premaknil tehnološke meje izvedljivega. Te meje se v nadaljnjih petdesetih letih, od prvega pristanka Apolla 11, niso bistveno spremenile.Kamen z lune si lahko od blizu ogledate v slovenskem Centru Noordung v Vitanjah. Tja je »prišel« ob pomoči ameriškega veleposlaništva v Ljubljani in Nase. Za Center je to velika čast in potrditev dela ter pomena njihovega obstoja in delovanja. Kamen z Lune je gotovo eden izmed najdragocenejših eksponatov, ki je kadarkoli prišel v Slovenijo – kamen s površja Lune. Od blizu ga lahko vidite do konca tega leta. Govorili smo z direktorjem omenjenega Centra, dr. Dominikom Koboldom.

družbainfoizobraževanjepogovorznanost

Informativni prispevki

Kamen z Lune v Sloveniji
Naš edini naravni satelit vzbuja radovednost že skozi vso človeško zgodovino. V projekt raziskovanja Lune je bilo vloženih izredno veliko naporov. Polet človeške posadke na Luno in varno nazaj na Zemljo je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postavil temelje sodobnemu raziskovanju vesolja in premaknil tehnološke meje izvedljivega. Te meje se v nadaljnjih petdesetih letih, od prvega pristanka Apolla 11, niso bistveno spremenile.Kamen z lune si lahko od blizu ogledate v slovenskem Centru Noordung v Vitanjah. Tja je »prišel« ob pomoči ameriškega veleposlaništva v Ljubljani in Nase. Za Center je to velika čast in potrditev dela ter pomena njihovega obstoja in delovanja. Kamen z Lune je gotovo eden izmed najdragocenejših eksponatov, ki je kadarkoli prišel v Slovenijo – kamen s površja Lune. Od blizu ga lahko vidite do konca tega leta. Govorili smo z direktorjem omenjenega Centra, dr. Dominikom Koboldom.
VEČ ...|3. 9. 2020
Kamen z Lune v Sloveniji
Naš edini naravni satelit vzbuja radovednost že skozi vso človeško zgodovino. V projekt raziskovanja Lune je bilo vloženih izredno veliko naporov. Polet človeške posadke na Luno in varno nazaj na Zemljo je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postavil temelje sodobnemu raziskovanju vesolja in premaknil tehnološke meje izvedljivega. Te meje se v nadaljnjih petdesetih letih, od prvega pristanka Apolla 11, niso bistveno spremenile.Kamen z lune si lahko od blizu ogledate v slovenskem Centru Noordung v Vitanjah. Tja je »prišel« ob pomoči ameriškega veleposlaništva v Ljubljani in Nase. Za Center je to velika čast in potrditev dela ter pomena njihovega obstoja in delovanja. Kamen z Lune je gotovo eden izmed najdragocenejših eksponatov, ki je kadarkoli prišel v Slovenijo – kamen s površja Lune. Od blizu ga lahko vidite do konca tega leta. Govorili smo z direktorjem omenjenega Centra, dr. Dominikom Koboldom.

Nataša Ličen

družbainfoizobraževanjepogovorznanost

Doživetja narave

VEČ ...|10. 4. 2020
Ali bi krstili Nezemljana

V aprilskih Zanimivostih nočnega neba smo predstavili zanimivo in svežo knjigo s provokativnim naslovom Ali bi krstili Nezemljana? Avtorja (Guy Consolmagno in Paul Mueller) sta znanstvenika na vatikanskem observatoriju in jezuita , ki posrečeno povezujeta znanost in vero.

Ali bi krstili Nezemljana

V aprilskih Zanimivostih nočnega neba smo predstavili zanimivo in svežo knjigo s provokativnim naslovom Ali bi krstili Nezemljana? Avtorja (Guy Consolmagno in Paul Mueller) sta znanstvenika na vatikanskem observatoriju in jezuita , ki posrečeno povezujeta znanost in vero.

vesoljeastronomijaveraznanost

Doživetja narave

Ali bi krstili Nezemljana
V aprilskih Zanimivostih nočnega neba smo predstavili zanimivo in svežo knjigo s provokativnim naslovom Ali bi krstili Nezemljana? Avtorja (Guy Consolmagno in Paul Mueller) sta znanstvenika na vatikanskem observatoriju in jezuita , ki posrečeno povezujeta znanost in vero.
VEČ ...|10. 4. 2020
Ali bi krstili Nezemljana
V aprilskih Zanimivostih nočnega neba smo predstavili zanimivo in svežo knjigo s provokativnim naslovom Ali bi krstili Nezemljana? Avtorja (Guy Consolmagno in Paul Mueller) sta znanstvenika na vatikanskem observatoriju in jezuita , ki posrečeno povezujeta znanost in vero.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijaveraznanost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|26. 3. 2020
E-eksperimenti

V Hiši eksperimentov so razvili spletno in mobilno aplikacijo, s pomočjo katerih nekatere eksperimente, preizkuse, lahko izvajamo tudi od doma. O e-eksperimentih je v kratkem pogovoru spregovoril dr. Miha Kos in povabil tudi na številna aktualna spletna predavanja.

E-eksperimenti

V Hiši eksperimentov so razvili spletno in mobilno aplikacijo, s pomočjo katerih nekatere eksperimente, preizkuse, lahko izvajamo tudi od doma. O e-eksperimentih je v kratkem pogovoru spregovoril dr. Miha Kos in povabil tudi na številna aktualna spletna predavanja.

inovativnostdružbamladisvetovanjeznanost

Ni meje za dobre ideje

E-eksperimenti
V Hiši eksperimentov so razvili spletno in mobilno aplikacijo, s pomočjo katerih nekatere eksperimente, preizkuse, lahko izvajamo tudi od doma. O e-eksperimentih je v kratkem pogovoru spregovoril dr. Miha Kos in povabil tudi na številna aktualna spletna predavanja.
VEČ ...|26. 3. 2020
E-eksperimenti
V Hiši eksperimentov so razvili spletno in mobilno aplikacijo, s pomočjo katerih nekatere eksperimente, preizkuse, lahko izvajamo tudi od doma. O e-eksperimentih je v kratkem pogovoru spregovoril dr. Miha Kos in povabil tudi na številna aktualna spletna predavanja.

Nataša Ličen

inovativnostdružbamladisvetovanjeznanost

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 7. 2025
Višarski dnevi mladih bodo na Koroškem

Rafaelova družba tudi to poletje pripravlja Višarske dneve mladih. Program je namenjen mladim iz zamejstva, izseljenstva in matične domovine. Poleg izobraževalnega dela in srečevanj z domačini in strokovnjaki s področja integracije in zgodovine je veliko časa na voljo za druženje in duhovno obogatitev. Kot je povedal ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar, bodo letošnji potekali na najzahodnejšem delu Koroške, s poudarkom na Beljaku in Špitalu ob Dravi.  Višarski dnevi mladih se bodo začeli 31. julija, sklenili pa 3. avgusta na Romanju treh Slovenij na Svetih Višarjah. Rafaelova družba vabi mlade iz zamejstva, izseljenstva in matične domovine.

Višarski dnevi mladih bodo na Koroškem

Rafaelova družba tudi to poletje pripravlja Višarske dneve mladih. Program je namenjen mladim iz zamejstva, izseljenstva in matične domovine. Poleg izobraževalnega dela in srečevanj z domačini in strokovnjaki s področja integracije in zgodovine je veliko časa na voljo za druženje in duhovno obogatitev. Kot je povedal ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar, bodo letošnji potekali na najzahodnejšem delu Koroške, s poudarkom na Beljaku in Špitalu ob Dravi.  Višarski dnevi mladih se bodo začeli 31. julija, sklenili pa 3. avgusta na Romanju treh Slovenij na Svetih Višarjah. Rafaelova družba vabi mlade iz zamejstva, izseljenstva in matične domovine.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Za življenje

VEČ ...|28. 6. 2025
So počitnice tudi čas za duhovno rast?

Z nami je bil diakon in logoterapevt Matic Vidic, govoril je o tem, kako najbolje izkoristiti počitniški čas. 

So počitnice tudi čas za duhovno rast?

Z nami je bil diakon in logoterapevt Matic Vidic, govoril je o tem, kako najbolje izkoristiti počitniški čas. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|3. 7. 2025
Delati dobro, ne da bi vedeli

Stara sufitska zgodba govori o dobrem človeku, ki mu je Bog zagotovil, da mu bo uslišal eno prošnjo. Mož je dejal, da si želi, da bi delal ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Delati dobro, ne da bi vedeli

Stara sufitska zgodba govori o dobrem človeku, ki mu je Bog zagotovil, da mu bo uslišal eno prošnjo. Mož je dejal, da si želi, da bi delal ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Sol in luč

VEČ ...|1. 7. 2025
Duhodnevnik

V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili knjigo z naslovom Duhodnevnik, ki ga je, po navdihu dnevniških zapisov duhovnika in eksorcista, Marijana Arharja, sestavila in napisala Helena Reberc. Lahko bi rekli, da je nekakšen delovni zvezek, duhovni dnevnik s spodbudami, razmišljanji in prostorom za zapisovanje. Izšel je pri Založbi Emanuel.

Duhodnevnik

V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili knjigo z naslovom Duhodnevnik, ki ga je, po navdihu dnevniških zapisov duhovnika in eksorcista, Marijana Arharja, sestavila in napisala Helena Reberc. Lahko bi rekli, da je nekakšen delovni zvezek, duhovni dnevnik s spodbudami, razmišljanji in prostorom za zapisovanje. Izšel je pri Založbi Emanuel.

Tadej Sadar

duhovnost

Globine

VEČ ...|10. 6. 2025
Dialog z ateizmom #5 - O trpljenju, bolečini in izgubi

Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #5 - O trpljenju, bolečini in izgubi

Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostateizemtrpljenjesmrtodnosidialog

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 7. 2025
Razstava liturgičnih oblačil v galeriji Družina

V Galeriji Družina je v poletnem času na ogled razstava liturgičnih oblačil z naslovom »Barve cerkvenega leta«. Na njej je predstavljen premišljen izbor liturgičnih oblačil, mašnih plaščev v petih bogoslužnih barvah, plašči v baročnem in gotskem kroju, dalmatike in tudi posebej izpostavljena liturgična oblačila s prepoznavno slovensko narodnostno noto, ki so si jih zamislili nekateri slovenski umetniki in umetnice.

Razstava liturgičnih oblačil v galeriji Družina

V Galeriji Družina je v poletnem času na ogled razstava liturgičnih oblačil z naslovom »Barve cerkvenega leta«. Na njej je predstavljen premišljen izbor liturgičnih oblačil, mašnih plaščev v petih bogoslužnih barvah, plašči v baročnem in gotskem kroju, dalmatike in tudi posebej izpostavljena liturgična oblačila s prepoznavno slovensko narodnostno noto, ki so si jih zamislili nekateri slovenski umetniki in umetnice.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostliturgična oblačilaBoštjan Prevc

Komentar Družina

VEČ ...|3. 7. 2025
Janez Zupan: Fonzi, bod pozdravljen

V času zadnjih nekaj let intenzivno reflektiramo o stanju duhovništva in številu novih duhovnih poklicev. Te statistike v nas povzročajo zaskrbljenost in nemir, kar manjšanje števila župnij ter vernikov samo še poslabšuje. Vedno pogostejša so vprašanja, kaj je narobe, kaj lahko spremenimo, da bo Cerkev obilnejše živela v družbi med ljudmi ... svoje razmišljanje začenja avtor. V sklepu pa zapiše, da edino Kristus odgovarja na vsako še tako sodobno vprašanje in da so zgolj štiri reči, s katerimi ga lahko duhovniki sejejo med ljudstvo in nanje odgovarjajo. Prisluhnite posnetku!

Janez Zupan: Fonzi, bod pozdravljen

V času zadnjih nekaj let intenzivno reflektiramo o stanju duhovništva in številu novih duhovnih poklicev. Te statistike v nas povzročajo zaskrbljenost in nemir, kar manjšanje števila župnij ter vernikov samo še poslabšuje. Vedno pogostejša so vprašanja, kaj je narobe, kaj lahko spremenimo, da bo Cerkev obilnejše živela v družbi med ljudmi ... svoje razmišljanje začenja avtor. V sklepu pa zapiše, da edino Kristus odgovarja na vsako še tako sodobno vprašanje in da so zgolj štiri reči, s katerimi ga lahko duhovniki sejejo med ljudstvo in nanje odgovarjajo. Prisluhnite posnetku!

Janez Zupan

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|3. 7. 2025
Spominjamo se dne 3. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 3. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|3. 7. 2025
JONUKA400 - Misija brez sape

Jona in Luka Kobler, hči in oče, sta v sklopu projekta JONUKA400 - Misija brez sape postavila nov Guinnessov svetovni rekord v najdaljši neprekinjeni prejadrani razdalji v dvoje, brez pomoči in brez dotika kopnega. S podvigom oziroma jadranjem sta osveščala o redki in nevarni bolezni - pljučni arterijski hipertenziji.

JONUKA400 - Misija brez sape

Jona in Luka Kobler, hči in oče, sta v sklopu projekta JONUKA400 - Misija brez sape postavila nov Guinnessov svetovni rekord v najdaljši neprekinjeni prejadrani razdalji v dvoje, brez pomoči in brez dotika kopnega. S podvigom oziroma jadranjem sta osveščala o redki in nevarni bolezni - pljučni arterijski hipertenziji.

Nataša Ličen

zdravjedružbašport