Življenje išče pot

VEČ ...|28. 11. 2022
Inštitut Lunina vila in pomoč otrokom, ki so doživeli spolno zlorabo

Evropske raziskave kažejo, da v otroštvu spolni napad doživi od deset do dvajset odstotkov otrok. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je žrtev zlorabe vsaka peta deklica in vsak sedmi deček. Zato Lunina vila, Inštitut za zaščito otrok, izvaja še kako potrebno kampanjo: “Če prijaviš, lahko ustaviš!” Gostili smo predsednico Inštituta Nino Kralja, ki nam je pojasnila o znakih zlorabe in kako jo prijaviti.

Inštitut Lunina vila in pomoč otrokom, ki so doživeli spolno zlorabo

Evropske raziskave kažejo, da v otroštvu spolni napad doživi od deset do dvajset odstotkov otrok. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je žrtev zlorabe vsaka peta deklica in vsak sedmi deček. Zato Lunina vila, Inštitut za zaščito otrok, izvaja še kako potrebno kampanjo: “Če prijaviš, lahko ustaviš!” Gostili smo predsednico Inštituta Nino Kralja, ki nam je pojasnila o znakih zlorabe in kako jo prijaviti.

otroci in spolna zlorabaInštitut Lunina vilaprijava spolne zlorabe

Življenje išče pot

Inštitut Lunina vila in pomoč otrokom, ki so doživeli spolno zlorabo

Evropske raziskave kažejo, da v otroštvu spolni napad doživi od deset do dvajset odstotkov otrok. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je žrtev zlorabe vsaka peta deklica in vsak sedmi deček. Zato Lunina vila, Inštitut za zaščito otrok, izvaja še kako potrebno kampanjo: “Če prijaviš, lahko ustaviš!” Gostili smo predsednico Inštituta Nino Kralja, ki nam je pojasnila o znakih zlorabe in kako jo prijaviti.

VEČ ...|28. 11. 2022
Inštitut Lunina vila in pomoč otrokom, ki so doživeli spolno zlorabo

Evropske raziskave kažejo, da v otroštvu spolni napad doživi od deset do dvajset odstotkov otrok. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je žrtev zlorabe vsaka peta deklica in vsak sedmi deček. Zato Lunina vila, Inštitut za zaščito otrok, izvaja še kako potrebno kampanjo: “Če prijaviš, lahko ustaviš!” Gostili smo predsednico Inštituta Nino Kralja, ki nam je pojasnila o znakih zlorabe in kako jo prijaviti.

s. Meta Potočnik

otroci in spolna zlorabaInštitut Lunina vilaprijava spolne zlorabe

Življenje išče pot

VEČ ...|7. 11. 2022
Obseg storitev pomoči na domu in cena

Pomoč starejšim na domu je zakonsko dovoljena največ 20 ur na teden. Subvencionirajo jo lokalne skupnosti. Z direktorjem Deosa Miho Kranjcem se je pogovarjal Marjan Bunič.

Obseg storitev pomoči na domu in cena

Pomoč starejšim na domu je zakonsko dovoljena največ 20 ur na teden. Subvencionirajo jo lokalne skupnosti. Z direktorjem Deosa Miho Kranjcem se je pogovarjal Marjan Bunič.

deos pomoč na domuzlorabe starejšihoskrbovalci na domu

Življenje išče pot

Obseg storitev pomoči na domu in cena

Pomoč starejšim na domu je zakonsko dovoljena največ 20 ur na teden. Subvencionirajo jo lokalne skupnosti. Z direktorjem Deosa Miho Kranjcem se je pogovarjal Marjan Bunič.

VEČ ...|7. 11. 2022
Obseg storitev pomoči na domu in cena

Pomoč starejšim na domu je zakonsko dovoljena največ 20 ur na teden. Subvencionirajo jo lokalne skupnosti. Z direktorjem Deosa Miho Kranjcem se je pogovarjal Marjan Bunič.

s. Meta Potočnik

deos pomoč na domuzlorabe starejšihoskrbovalci na domu

Življenje išče pot

VEČ ...|24. 10. 2022
Spornost zakona O pomoči pri samomoru kot obliki evtanazije

Govorili smo o zakonu, ki omogoča pomoč pri samomoru neozdravljivo bolnih. Letos so ga sprejeli v Avstriji. Posredna pomoč pri samomoru je dovoljena samo za polnoletne trajno hudo bolne ali neozdravljivo bolne. Aktivna pomoč pri samomoru pa bo v Avstriji še naprej prepovedana. Spornost Zakona o pomoči pri samomoru pride še bolj od izraza ob prizadevanjih strokovnjakov, ki se leta trudijo za preprečevanje samomorilnosti. Kako na to gledata moralni teolog dr. Roman Globokar in družinski zdravnik dr. Andrej Kravos.

Spornost zakona O pomoči pri samomoru kot obliki evtanazije

Govorili smo o zakonu, ki omogoča pomoč pri samomoru neozdravljivo bolnih. Letos so ga sprejeli v Avstriji. Posredna pomoč pri samomoru je dovoljena samo za polnoletne trajno hudo bolne ali neozdravljivo bolne. Aktivna pomoč pri samomoru pa bo v Avstriji še naprej prepovedana. Spornost Zakona o pomoči pri samomoru pride še bolj od izraza ob prizadevanjih strokovnjakov, ki se leta trudijo za preprečevanje samomorilnosti. Kako na to gledata moralni teolog dr. Roman Globokar in družinski zdravnik dr. Andrej Kravos.

zakon o pomoči pri samomoruzlorabe evtanazijeAvstrija

Življenje išče pot

Spornost zakona O pomoči pri samomoru kot obliki evtanazije

Govorili smo o zakonu, ki omogoča pomoč pri samomoru neozdravljivo bolnih. Letos so ga sprejeli v Avstriji. Posredna pomoč pri samomoru je dovoljena samo za polnoletne trajno hudo bolne ali neozdravljivo bolne. Aktivna pomoč pri samomoru pa bo v Avstriji še naprej prepovedana. Spornost Zakona o pomoči pri samomoru pride še bolj od izraza ob prizadevanjih strokovnjakov, ki se leta trudijo za preprečevanje samomorilnosti. Kako na to gledata moralni teolog dr. Roman Globokar in družinski zdravnik dr. Andrej Kravos.

VEČ ...|24. 10. 2022
Spornost zakona O pomoči pri samomoru kot obliki evtanazije

Govorili smo o zakonu, ki omogoča pomoč pri samomoru neozdravljivo bolnih. Letos so ga sprejeli v Avstriji. Posredna pomoč pri samomoru je dovoljena samo za polnoletne trajno hudo bolne ali neozdravljivo bolne. Aktivna pomoč pri samomoru pa bo v Avstriji še naprej prepovedana. Spornost Zakona o pomoči pri samomoru pride še bolj od izraza ob prizadevanjih strokovnjakov, ki se leta trudijo za preprečevanje samomorilnosti. Kako na to gledata moralni teolog dr. Roman Globokar in družinski zdravnik dr. Andrej Kravos.

s. Meta Potočnik

zakon o pomoči pri samomoruzlorabe evtanazijeAvstrija

Za življenje

VEČ ...|1. 10. 2022
Zakaj vsak otrok potrebuje mamo in očeta?

Govorili smo o odnosih: Kaj storiti, če ti gre partner po dolgih letih skupnega življenja “na živce”, otroci odrastejo, odnosi pa...? Zakaj otrok potrebuje tako očeta kot mamo in seveda so prišla na vrsto vaša vprašanja in komentarji poslušalcev. V živo je bil z nami frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Zakaj vsak otrok potrebuje mamo in očeta?

Govorili smo o odnosih: Kaj storiti, če ti gre partner po dolgih letih skupnega življenja “na živce”, otroci odrastejo, odnosi pa...? Zakaj otrok potrebuje tako očeta kot mamo in seveda so prišla na vrsto vaša vprašanja in komentarji poslušalcev. V živo je bil z nami frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

odnosiotrocivzgojaduhovnostsplavzlorabe

Za življenje

Zakaj vsak otrok potrebuje mamo in očeta?

Govorili smo o odnosih: Kaj storiti, če ti gre partner po dolgih letih skupnega življenja “na živce”, otroci odrastejo, odnosi pa...? Zakaj otrok potrebuje tako očeta kot mamo in seveda so prišla na vrsto vaša vprašanja in komentarji poslušalcev. V živo je bil z nami frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

VEČ ...|1. 10. 2022
Zakaj vsak otrok potrebuje mamo in očeta?

Govorili smo o odnosih: Kaj storiti, če ti gre partner po dolgih letih skupnega življenja “na živce”, otroci odrastejo, odnosi pa...? Zakaj otrok potrebuje tako očeta kot mamo in seveda so prišla na vrsto vaša vprašanja in komentarji poslušalcev. V živo je bil z nami frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Radio Ognjišče

odnosiotrocivzgojaduhovnostsplavzlorabe

Naš gost

VEČ ...|6. 11. 2021
Novomeški škof dr. Andrej Saje

Čeprav je bilo ob umestitvi konec septembra rečeno, da je prva naloga škofa poslušanje, smo tokrat z veseljem mi prisluhnili njegovi zgodbi. Novi novomeški škof dr. Andrej Saje si je za svoje škofovsko geslo izbral stavek Živimo po duhu. Če je le mogel, se je vedno rad odzval povabilu na radijski pogovor. Tokrat je svoje poglede in kakšno podrobnost iz življenja pred mikrofonom delil v novi vlogi.

Novomeški škof dr. Andrej Saje

Čeprav je bilo ob umestitvi konec septembra rečeno, da je prva naloga škofa poslušanje, smo tokrat z veseljem mi prisluhnili njegovi zgodbi. Novi novomeški škof dr. Andrej Saje si je za svoje škofovsko geslo izbral stavek Živimo po duhu. Če je le mogel, se je vedno rad odzval povabilu na radijski pogovor. Tokrat je svoje poglede in kakšno podrobnost iz življenja pred mikrofonom delil v novi vlogi.

pogovorduhovnostCerkev na Slovenskemškofija Novo mestospolne zlorabedružba

Naš gost

Novomeški škof dr. Andrej Saje

Čeprav je bilo ob umestitvi konec septembra rečeno, da je prva naloga škofa poslušanje, smo tokrat z veseljem mi prisluhnili njegovi zgodbi. Novi novomeški škof dr. Andrej Saje si je za svoje škofovsko geslo izbral stavek Živimo po duhu. Če je le mogel, se je vedno rad odzval povabilu na radijski pogovor. Tokrat je svoje poglede in kakšno podrobnost iz življenja pred mikrofonom delil v novi vlogi.

VEČ ...|6. 11. 2021
Novomeški škof dr. Andrej Saje

Čeprav je bilo ob umestitvi konec septembra rečeno, da je prva naloga škofa poslušanje, smo tokrat z veseljem mi prisluhnili njegovi zgodbi. Novi novomeški škof dr. Andrej Saje si je za svoje škofovsko geslo izbral stavek Živimo po duhu. Če je le mogel, se je vedno rad odzval povabilu na radijski pogovor. Tokrat je svoje poglede in kakšno podrobnost iz življenja pred mikrofonom delil v novi vlogi.

Blaž Lesnik

pogovorduhovnostCerkev na Slovenskemškofija Novo mestospolne zlorabedružba

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|26. 9. 2021
Mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi

Predstavili smo mednarodno konferenco za zaščito otrok v Cerkvi, ki je od 19. do 22. septembra potekala v Varšavi. Z nami sta bila nadškof Stanislav Zore in s. Magda Burger.

Mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi

Predstavili smo mednarodno konferenco za zaščito otrok v Cerkvi, ki je od 19. do 22. septembra potekala v Varšavi. Z nami sta bila nadškof Stanislav Zore in s. Magda Burger.

cerkevinfoduhovnostzlorabe

Iz življenja vesoljne Cerkve

Mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi

Predstavili smo mednarodno konferenco za zaščito otrok v Cerkvi, ki je od 19. do 22. septembra potekala v Varšavi. Z nami sta bila nadškof Stanislav Zore in s. Magda Burger.

VEČ ...|26. 9. 2021
Mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi

Predstavili smo mednarodno konferenco za zaščito otrok v Cerkvi, ki je od 19. do 22. septembra potekala v Varšavi. Z nami sta bila nadškof Stanislav Zore in s. Magda Burger.

Marta Jerebič

cerkevinfoduhovnostzlorabe

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 9. 2021
Spolne zlorabe - mednarodna konferenca v Varšavi

V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.

Spolne zlorabe - mednarodna konferenca v Varšavi

V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.

infozlorabenadškof Stanislav Zores. Magda Burger

Informativni prispevki

Spolne zlorabe - mednarodna konferenca v Varšavi

V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.

VEČ ...|23. 9. 2021
Spolne zlorabe - mednarodna konferenca v Varšavi

V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.

Radio Ognjišče

infozlorabenadškof Stanislav Zores. Magda Burger

Za življenje

VEČ ...|1. 6. 2019
Zaznamovani z zlorabo

V središču tokratne oddaje je bila težka tema: fizične in čustvene zlorabe. Postavili smo se na stran žrtev, ki so zaznamovane za vse življenje, saj se vanje naseli občutek krivde, nesprejetosti in nezaželenosti. Kdo in kako jim lahko pomaga? Gostili smo frančiškana in kliničnega psihologa p. dr. Christiana Gostečnika.

Zaznamovani z zlorabo

V središču tokratne oddaje je bila težka tema: fizične in čustvene zlorabe. Postavili smo se na stran žrtev, ki so zaznamovane za vse življenje, saj se vanje naseli občutek krivde, nesprejetosti in nezaželenosti. Kdo in kako jim lahko pomaga? Gostili smo frančiškana in kliničnega psihologa p. dr. Christiana Gostečnika.

odnosizlorabeduhovnost

Za življenje

Zaznamovani z zlorabo
V središču tokratne oddaje je bila težka tema: fizične in čustvene zlorabe. Postavili smo se na stran žrtev, ki so zaznamovane za vse življenje, saj se vanje naseli občutek krivde, nesprejetosti in nezaželenosti. Kdo in kako jim lahko pomaga? Gostili smo frančiškana in kliničnega psihologa p. dr. Christiana Gostečnika.
VEČ ...|1. 6. 2019
Zaznamovani z zlorabo
V središču tokratne oddaje je bila težka tema: fizične in čustvene zlorabe. Postavili smo se na stran žrtev, ki so zaznamovane za vse življenje, saj se vanje naseli občutek krivde, nesprejetosti in nezaželenosti. Kdo in kako jim lahko pomaga? Gostili smo frančiškana in kliničnega psihologa p. dr. Christiana Gostečnika.

Blaž Lesnik

odnosizlorabeduhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|6. 12. 2022
Phil Bosmans: Pozdrav življenju.

Ljudem manjka nekaj kar se ne da kupiti; ljubezen, veselje in mir… Verjeti v Miklavža pomeni verjeti v dobro pri drugem človeku.
Spet bo z nami s svojimi iskrivimi mislimi priljubljeni duhovni pisatelj, Phil Bosmans, redovnik, ki je pisal knjige, ki jih je oblikovalo življenje. Za tokratno oddajo smo izbrali nekaj misli iz knjige »Živi vsak dan« in iz knjige »Pozdrav življenju

Phil Bosmans: Pozdrav življenju.

Ljudem manjka nekaj kar se ne da kupiti; ljubezen, veselje in mir… Verjeti v Miklavža pomeni verjeti v dobro pri drugem človeku.
Spet bo z nami s svojimi iskrivimi mislimi priljubljeni duhovni pisatelj, Phil Bosmans, redovnik, ki je pisal knjige, ki jih je oblikovalo življenje. Za tokratno oddajo smo izbrali nekaj misli iz knjige »Živi vsak dan« in iz knjige »Pozdrav življenju

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|5. 12. 2022
Dr. Ivan Štuhec: Supervolilno leto

V oddaji smo gostili gostili dr. Ivana Štuheca. Teme pogovora so bile volitve in referendumi. Kar nekaj jih je bilo v letu, ki se poslavlja.  

  

Dr. Ivan Štuhec: Supervolilno leto

V oddaji smo gostili gostili dr. Ivana Štuheca. Teme pogovora so bile volitve in referendumi. Kar nekaj jih je bilo v letu, ki se poslavlja.  

  

Jože Bartolj

politikadružbakomentar

Zgodbe za otroke

VEČ ...|9. 12. 2022
Uboga med ubogimi

Pauline, katere življenje spoznavamo v naših zgodbah, je zaradi goljufije sodelavca popolnoma obubožala. Današnja zgodba govori, da je morala v svojem življenju prestati ogromno telesnega in duhovnega trpljenja.

Uboga med ubogimi

Pauline, katere življenje spoznavamo v naših zgodbah, je zaradi goljufije sodelavca popolnoma obubožala. Današnja zgodba govori, da je morala v svojem življenju prestati ogromno telesnega in duhovnega trpljenja.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceadvent 2022

Dogodki

VEČ ...|2. 12. 2022
Nagrada za nove naročnike Ognjišča

Nagradna naročniška akcija revije Ognjišče je prišla do sklepa. Nagrade so podeljene! Prvo nagrado, kolo Pony, je prejela Ana Smolej Arnuš iz Kamnika, ki je Ognjišče za eno leto naročila svojemu bratu. Razmišlja, da bi ga še komu. 

Nagrada za nove naročnike Ognjišča

Nagradna naročniška akcija revije Ognjišče je prišla do sklepa. Nagrade so podeljene! Prvo nagrado, kolo Pony, je prejela Ana Smolej Arnuš iz Kamnika, ki je Ognjišče za eno leto naročila svojemu bratu. Razmišlja, da bi ga še komu. 

Matjaž Merljak

ognjisce

Komentar tedna

VEČ ...|9. 12. 2022
Janez Juhant: Slovenski katoliški advent

Kristjani smo še bolj poklicani odločno utrjevati sožitje in povezovati razklano družbo. K temu nas kliče advent, da se bo lahko Bog rodil v srcih ljudi in vsem naklonil človeškost, pravičnost in mir, tudi nam Slovencem in seveda vsem narodom, posebej prizadetim v vojnah in drugih nesrečah tega sveta.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant: Slovenski katoliški advent

Kristjani smo še bolj poklicani odločno utrjevati sožitje in povezovati razklano družbo. K temu nas kliče advent, da se bo lahko Bog rodil v srcih ljudi in vsem naklonil človeškost, pravičnost in mir, tudi nam Slovencem in seveda vsem narodom, posebej prizadetim v vojnah in drugih nesrečah tega sveta.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant

komentardružbaodnosi

Program zadnjega tedna

VEČ ...|9. 12. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. december 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. december 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kolokvij

VEČ ...|9. 12. 2022
45. taizejsko evropsko srečanje mladih

V tokratni oddaji smo predstavili 45. taizejsko evropsko srečanje mladih, ki bo letos v Rostocku v Nemčiji. V studiu je bil koordinator s Katoliške mladine Tilen Čebulj.

45. taizejsko evropsko srečanje mladih

V tokratni oddaji smo predstavili 45. taizejsko evropsko srečanje mladih, ki bo letos v Rostocku v Nemčiji. V studiu je bil koordinator s Katoliške mladine Tilen Čebulj.

Marjan Bunič

mladi

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|9. 12. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 9. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 9. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|9. 12. 2022
Alpski kozorog

Legendo o Zlatorogu najbrž poznamo vsi. Njeno globoko sporočilo se dotika tudi nosilca zgodbe, ki sicer v resničnem svetu nima zlatih rogov, je pa ta mogočna visokogorska žival pri nas ogrožena. V oddaji ste izvedeli, zakaj alpski kozorog pri nas (še) ni domorodna vrsta in kaj bi ji ta status prinesel. Z nami sta bila dr. Andreja Nev Repé iz Zavoda za gozdove in dr. Borut Tóškan iz Inštituta za arheologijo.

Alpski kozorog

Legendo o Zlatorogu najbrž poznamo vsi. Njeno globoko sporočilo se dotika tudi nosilca zgodbe, ki sicer v resničnem svetu nima zlatih rogov, je pa ta mogočna visokogorska žival pri nas ogrožena. V oddaji ste izvedeli, zakaj alpski kozorog pri nas (še) ni domorodna vrsta in kaj bi ji ta status prinesel. Z nami sta bila dr. Andreja Nev Repé iz Zavoda za gozdove in dr. Borut Tóškan iz Inštituta za arheologijo.

Blaž Lesnik

svetovanjenaravakozorog

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 12. 2022
Igor Omerza o knjigi Kocbek, Pahor, Jančar in UDBA

Igor Omerza o knjigi Kocbek, Pahor, Jančar in UDBA

Jože Bartolj

kulturaliteraturaIgor OmerzaKocbekPahorJančar in UDBAUDBA