Za življenje
Tokrat smo spregovorili o strahu pred prihodnostjo. Mnogim namreč zaradi negotovosti časov, ki prihajajo, ne uspe zaživeti sedanjega trenutka. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
Za življenje
Tokrat smo spregovorili o strahu pred prihodnostjo. Mnogim namreč zaradi negotovosti časov, ki prihajajo, ne uspe zaživeti sedanjega trenutka. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
Vstani in hodi
V tokratni oddaji Vstani in hodi smo predstavili Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov, ki letos obeležuje 50 let obstoja v Sloveniji. Bratstvo nam je predstavila Darinka Slanovec, ki je z njim tesno povezana že več kot štiri desetletja. Darinka Slanovec je tudi pesnica in tako nam je zaupala, kaj ji pomeni poezija, z nami pa je tudi delila eno od svojih pesmi.
Vstani in hodi
V tokratni oddaji Vstani in hodi smo predstavili Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov, ki letos obeležuje 50 let obstoja v Sloveniji. Bratstvo nam je predstavila Darinka Slanovec, ki je z njim tesno povezana že več kot štiri desetletja. Darinka Slanovec je tudi pesnica in tako nam je zaupala, kaj ji pomeni poezija, z nami pa je tudi delila eno od svojih pesmi.
Naš pogled
Urednik Radia Ognjišče, raziskuje prehod v novo dobo, govori o vplivu tehnološke revolucije, ki je primerljiva z najpomembnejšimi izumi v zgodovini, in o družbenopolitičnih pretresih, ki še vedno oblikujejo naš svet. Sadar poudarja pomembnost naravovarstva in nujnosti sprejemanja odgovornih odločitev za prihodnost. Avtor vabi k razmisleku o starodavnih vrednotah, kot so poštenost, iskrenost in ljubezen, ter njihovi pomembnosti v sodobnem svetu. Obenem vas vabi k drobnim, a pomembnim odločitvam, ki lahko pripomorejo k boljši prihodnosti in oblikujejo svet v boljši kraj za prihodnje generacije. Ta navdihujoča epizoda je namenjena vsem, ki iščejo upanje in smernice v teh turbulentnih časih.
Naš pogled
Urednik Radia Ognjišče, raziskuje prehod v novo dobo, govori o vplivu tehnološke revolucije, ki je primerljiva z najpomembnejšimi izumi v zgodovini, in o družbenopolitičnih pretresih, ki še vedno oblikujejo naš svet. Sadar poudarja pomembnost naravovarstva in nujnosti sprejemanja odgovornih odločitev za prihodnost. Avtor vabi k razmisleku o starodavnih vrednotah, kot so poštenost, iskrenost in ljubezen, ter njihovi pomembnosti v sodobnem svetu. Obenem vas vabi k drobnim, a pomembnim odločitvam, ki lahko pripomorejo k boljši prihodnosti in oblikujejo svet v boljši kraj za prihodnje generacije. Ta navdihujoča epizoda je namenjena vsem, ki iščejo upanje in smernice v teh turbulentnih časih.
Radijska kateheza
Ko je tema največja, potrebujemo vsaj drobno lučko, da nam v srcu zasije upanje.
Brez kreposti upanja človek ne more živeti, zato je pomembno, da jo znamo ohranjati in krepiti,
saj je nepogrešljiva sopotnica. O njej smo govorili v tokratni katehezi za bolnike, ki jo pripravlja
lurški kaplan in bolniški duhovnik g. Miro Šlibar.
Radijska kateheza
Ko je tema največja, potrebujemo vsaj drobno lučko, da nam v srcu zasije upanje.
Brez kreposti upanja človek ne more živeti, zato je pomembno, da jo znamo ohranjati in krepiti,
saj je nepogrešljiva sopotnica. O njej smo govorili v tokratni katehezi za bolnike, ki jo pripravlja
lurški kaplan in bolniški duhovnik g. Miro Šlibar.
Globine
V adventu so dolgi večeri in noči. In zdi se, da se svet nahaja v temnem času, ko se opazno globalizira zlo. Ali je optimizem še tisto, kar nas lahko dviguje, ali je prišel čas za upanje, ki ne osramoti? Kakšna je razlika med obojim in kje ga iskati? V Globinah je bil z nami don Boskov salezijanec Klemen Balažič, ki pravi: “V vsaki situaciji lahko zasveti Luč, če imamo Boga”. Video oddaje:
Globine
V adventu so dolgi večeri in noči. In zdi se, da se svet nahaja v temnem času, ko se opazno globalizira zlo. Ali je optimizem še tisto, kar nas lahko dviguje, ali je prišel čas za upanje, ki ne osramoti? Kakšna je razlika med obojim in kje ga iskati? V Globinah je bil z nami don Boskov salezijanec Klemen Balažič, ki pravi: “V vsaki situaciji lahko zasveti Luč, če imamo Boga”. Video oddaje:
Nedeljski klepet
V decembrskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja psihologinja Janja Frelih Gorjanc. Na predvečer godu sv. Miklavža sva govorili o dobroti, hvaležnosti in upanju v adventnem času ... da bi lahko zares doživeli Jezusovo rojstvo.
Nedeljski klepet
V decembrskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja psihologinja Janja Frelih Gorjanc. Na predvečer godu sv. Miklavža sva govorili o dobroti, hvaležnosti in upanju v adventnem času ... da bi lahko zares doživeli Jezusovo rojstvo.
Vstani in hodi
V oddaji je bila naša gostja invalidka Janja Blatnik. V oddaji ste slišali pogovor z njo, v drugem delu pa sledijo izbrane zgodbe iz njene zadnje knjige z naslovom Nekoč boš tudi ti zvezda v temi.
Vstani in hodi
V oddaji je bila naša gostja invalidka Janja Blatnik. V oddaji ste slišali pogovor z njo, v drugem delu pa sledijo izbrane zgodbe iz njene zadnje knjige z naslovom Nekoč boš tudi ti zvezda v temi.
Globine
V Globinah smo se pustili poučiti o upanju. Čas, v katerem živimo, se zdi poln teme, nasilja in negotovosti. Človek vedno išče rešitve, zato imamo priročnikov za optimistično življenje na pretek. A tudi optimizem lahko razočara, upanje pa nikoli. Naš gost je bil dekan Teološke fakultete in salezijanec dr. Janez Vodičar.
Globine
V Globinah smo se pustili poučiti o upanju. Čas, v katerem živimo, se zdi poln teme, nasilja in negotovosti. Človek vedno išče rešitve, zato imamo priročnikov za optimistično življenje na pretek. A tudi optimizem lahko razočara, upanje pa nikoli. Naš gost je bil dekan Teološke fakultete in salezijanec dr. Janez Vodičar.
Naš pogled
Počitniško pozdravljeni!
Ne glede na to, kje ste in s kom, so vaši dopustniški trenutki že mimo ali ste ravno sredi njih, morda pa odštevate do začetka letošnjih, upam, da ste te sreče mož in žena, ko v vsakem dnevu poskrbite za trenutek sprostitve, oddiha in odmika. Ne čakate vse leto na nekaj prostih tednov, ko že z vsem vrh glave obteženi komaj čakate izstopa iz predvidljive vsakdanjosti.
V pehanju za prepogosto neulovljivim, kar prepozno spoznamo, nam v času življenja spolzi mimo množica hipnih, a zelo pomembnih, čeprav kratkih utrinkov, ki bi do-dali žlahtnejši priokus, vnesli (več) smisla in vedrine, tudi za naprej.
Če smo skozi vsakdanji ritem ponavljajočega zaporedja vendarle pozorni na majhna odstopanja, na detajle, ali se potrudimo sami in igrivo vnašamo komaj opazne spremembe v vsak nov dan, svoj in ostalih sobivajočih, kar je veliko vredno, se naš čas gotovo vrti v globlji zavesti. Že samo ponavljanje stavka, ko zjutraj odpremo oči in si rečemo, da danes nič ne bo samo po sebi umevno, in seveda potem to tudi živimo, slej ali prej prinese spremembo.
Vrsto let že me bolj zanimata razpoloženje in vzdušje, v kakršnih bom preživela dopust, kot to, kam grem in kje bom. Zato običajno ne načrtujem vnaprej, vsaj ne nekaj mesecev prej. Težko se januarja vživljam v poletno soparo ali poleti v misli na silvestrovo. Ljubše mi je in veliko večji izziv nekaj dni prej, ali ko pač nastopi dopustniški dan D, razmišljati, kaj bi mi dobro delo, je bilo česa preveč, kaj pogrešam, si želim miru in tišine, ubega pred vrvežem ali prav nasprotno, pogrešam družbo, ljudi, velemesto, dogajanje, si želim aktivnosti, brez posedanja. Pa tudi vreme ne igra zanemarljive vloge.
Če mi uspe uskladiti idejo in potrebo srca, me počitniška doživetja pomirijo in sem hvaležna, ko me ob njih preplavi občutek, da sem, kjer je tisti trenutek odmerjen prostor tudi zame. Pa naj bo to kilometre daleč, na gori, ki je mojemu domu najbližja, ob natrpanem jezeru z le nekaj pol metra prostora zame ali na domačem dvorišču. Lokacija postane drugotnega pomena. Pomembno je le, kakšno je moje razpoloženje in počitniško vzdušje.
Spominjam se let, ko smo zaradi gradnje doma premišljeno vlagali in je bilo treba temu primerno iskati tudi možnosti letovanja. Kako nepozabno je vse do danes ostalo takratno preprosto, a vsebinsko pestro, pohajkovanje ob bližnjih jezerih ali do slapov, kakšnih prav veličastnih, čeprav skritih ob brezpotjih, pa izvirnost popotniških malic.
V pogovoru mi je ne dolgo tega starejša hči priznala, da so se ji ti naši posebni družinski počitniški tedni zdeli čudni. Takrat je misel seveda obdržala zase, jo je pa nosila v sebi, kako čudna starša sva. Zakaj ne hodimo, kot vsi normalni, na morje? Zakaj odkrivamo kotičke, ki niso obljudeni, zakaj moramo na pot, ne da bi imeli vnaprej določeno, kje bomo spali in če bo za nas sploh prenočišče? To je bil namreč kar klasičen scenarij. No, danes, ko se odrasli pogovarjava o tem, pa je nasmejana do ušes in z največ ohranjenimi spomini svojevrstnih počitniških prigod. Zabava nas s pripovedovanji marsikatero poletno popoldne.
Izkazali so se za dobro, z leti, drobci robinzonske zaupljivosti in spontanosti, zato jima ostajam zvesta in sta del mojega ne samo poletnega utripa, ampak življenja sploh.
Še bolj verjamem v to, ko vidim, da svet ne postaja, ampak je globalna vas, v kateri izgubljamo pristnost drugačnih. Še naprej bom torej lovila domače posebnosti, kolikor jih še je.
Morda se pa srečamo kje na razpotju za vogalom.
Pa lepe počitnice!
Svetovalnica
Simona Kokot je članica Združenja glasbenih terapevtov Slovenije. Svetovala je o učinkovitosti glasbene terapije, tudi pri današnjih izzivih, kot so demenca, avtizem, stres, depresija, travmatične izkušnje in drugo.
Moja zgodba
Poslušate lahko nadaljevanje pričevanja Miklavža Kavčiča, rojenega leta 1932 v Šentjoštu nad Horjulom. V prejšnji oddaji je spregovoril o nasilni partizanski propagandi za OF, o nastanku VŠ v Šentjoštu in o prvem partizanskem napadu. Tokrat nadaljujemo s pripovedjo o neuspešnem partizanskem napadu na Šentjošt in o revolucionarnem maščevanju, ki je temu sledilo. Partizani so se kruto znesli nad civilisti, nedolžnimi domačini.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. julij 2024 ob 05-ih
Glasbeni medgeneracijski večer
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Zgodbe za otroke
Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.
Ritem srca
Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!
Petkov večer
Petkov večer je skušal prinesti osvežitev. Tokrat ne glasbene, ampak besedno. Slišali ste tri kratke humoreske duhovnika Karla Gržana, ki jih je izdal v knjigi založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.