Sobotna iskrica

VEČ ...|11. 5. 2024
Majska Mavrica in Evropa

Jure in Melita Košir sta prelistala majsko Mavrico in spregovorila o lepih temah, ki barvajo mesec majnik. Predstavili smo tudi strip o Evropi, ki ji je bil posvečen 9. maj.

Majska Mavrica in Evropa

Jure in Melita Košir sta prelistala majsko Mavrico in spregovorila o lepih temah, ki barvajo mesec majnik. Predstavili smo tudi strip o Evropi, ki ji je bil posvečen 9. maj.

otrocimladiglasbaduhovnostmavricamelita koširmoč evropestripandrej miholič

Sobotna iskrica

Majska Mavrica in Evropa

Jure in Melita Košir sta prelistala majsko Mavrico in spregovorila o lepih temah, ki barvajo mesec majnik. Predstavili smo tudi strip o Evropi, ki ji je bil posvečen 9. maj.

VEČ ...|11. 5. 2024
Majska Mavrica in Evropa

Jure in Melita Košir sta prelistala majsko Mavrico in spregovorila o lepih temah, ki barvajo mesec majnik. Predstavili smo tudi strip o Evropi, ki ji je bil posvečen 9. maj.

Jure Sešek

otrocimladiglasbaduhovnostmavricamelita koširmoč evropestripandrej miholič

Življenje išče pot

VEČ ...|16. 9. 2022
Deklice in dečki spoznavajo svoje telo – a kdaj in na kakšen način?

Otroci že zelo zgodaj začnejo raziskovati svoje telo, kar je povsem naravno. Potem je tukaj še internet, kar pa že lahko prinaša pasti površnosti in banalnost informacije. Nasveti za starše so dobrodošli, da bodo pozorni na vedenje otrok in jih bodo lažje razumeli. Tudi tokrat je bil naš gost direktor Inštituta Integrum Bejamin Tomažič s temo: Kaj si otroci in mladostniki želijo slišati od staršev o spolnosti in telesu, da se bodo lahko odprto in brez zadrege pogovarjali?

Deklice in dečki spoznavajo svoje telo – a kdaj in na kakšen način?

Otroci že zelo zgodaj začnejo raziskovati svoje telo, kar je povsem naravno. Potem je tukaj še internet, kar pa že lahko prinaša pasti površnosti in banalnost informacije. Nasveti za starše so dobrodošli, da bodo pozorni na vedenje otrok in jih bodo lažje razumeli. Tudi tokrat je bil naš gost direktor Inštituta Integrum Bejamin Tomažič s temo: Kaj si otroci in mladostniki želijo slišati od staršev o spolnosti in telesu, da se bodo lahko odprto in brez zadrege pogovarjali?

Otrok spoznava teloslikanica in strip za otrokebrez zadrege pri vzgoji za spolnostsvetovanje

Življenje išče pot

Deklice in dečki spoznavajo svoje telo – a kdaj in na kakšen način?

Otroci že zelo zgodaj začnejo raziskovati svoje telo, kar je povsem naravno. Potem je tukaj še internet, kar pa že lahko prinaša pasti površnosti in banalnost informacije. Nasveti za starše so dobrodošli, da bodo pozorni na vedenje otrok in jih bodo lažje razumeli. Tudi tokrat je bil naš gost direktor Inštituta Integrum Bejamin Tomažič s temo: Kaj si otroci in mladostniki želijo slišati od staršev o spolnosti in telesu, da se bodo lahko odprto in brez zadrege pogovarjali?

VEČ ...|16. 9. 2022
Deklice in dečki spoznavajo svoje telo – a kdaj in na kakšen način?

Otroci že zelo zgodaj začnejo raziskovati svoje telo, kar je povsem naravno. Potem je tukaj še internet, kar pa že lahko prinaša pasti površnosti in banalnost informacije. Nasveti za starše so dobrodošli, da bodo pozorni na vedenje otrok in jih bodo lažje razumeli. Tudi tokrat je bil naš gost direktor Inštituta Integrum Bejamin Tomažič s temo: Kaj si otroci in mladostniki želijo slišati od staršev o spolnosti in telesu, da se bodo lahko odprto in brez zadrege pogovarjali?

s. Meta Potočnik

Otrok spoznava teloslikanica in strip za otrokebrez zadrege pri vzgoji za spolnostsvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 8. 2022
Razstava Ante Trstenjak v Mariboru - Pahorjeva Nekropola v stripu

Kulturni utrinki

Razstava Ante Trstenjak v Mariboru - Pahorjeva Nekropola v stripu
VEČ ...|29. 8. 2022

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|21. 11. 2021
Božo Kos (1931 – 2009)

Tokrat predstavljamo fizika, urednika, ilustratorja in satirika Boža Kosa, doma iz Maribora. Med vojno so bili izgnani v Srbijo. Čeprav je bil po izobrazbi fizik, se je posvetil risanju. Urejal je Pavliha, Cicibana in Petko. Najbolj prepoznaven je po stripu Kavboj Pipec in Rdeča pesa, ki je desetletja polnil strani Pionirskega lista in Pila. Bil je mojster karikature. Ilustriral je nad 40 knjig, med njimi tri brata Vladimirja, misijonarja na Japonskem. Sledi je pustil tudi v Hiši eksperimentov, ki jo vodi njegov sin Miha. 

Božo Kos (1931 – 2009)

Tokrat predstavljamo fizika, urednika, ilustratorja in satirika Boža Kosa, doma iz Maribora. Med vojno so bili izgnani v Srbijo. Čeprav je bil po izobrazbi fizik, se je posvetil risanju. Urejal je Pavliha, Cicibana in Petko. Najbolj prepoznaven je po stripu Kavboj Pipec in Rdeča pesa, ki je desetletja polnil strani Pionirskega lista in Pila. Bil je mojster karikature. Ilustriral je nad 40 knjig, med njimi tri brata Vladimirja, misijonarja na Japonskem. Sledi je pustil tudi v Hiši eksperimentov, ki jo vodi njegov sin Miha. 

spomin PavlihaCicibanstripkarikaturailustracijaMiha KosVladimir Kos kulturavzgojaizobraževanje

Graditelji slovenskega doma

Božo Kos (1931 – 2009)

Tokrat predstavljamo fizika, urednika, ilustratorja in satirika Boža Kosa, doma iz Maribora. Med vojno so bili izgnani v Srbijo. Čeprav je bil po izobrazbi fizik, se je posvetil risanju. Urejal je Pavliha, Cicibana in Petko. Najbolj prepoznaven je po stripu Kavboj Pipec in Rdeča pesa, ki je desetletja polnil strani Pionirskega lista in Pila. Bil je mojster karikature. Ilustriral je nad 40 knjig, med njimi tri brata Vladimirja, misijonarja na Japonskem. Sledi je pustil tudi v Hiši eksperimentov, ki jo vodi njegov sin Miha. 

VEČ ...|21. 11. 2021
Božo Kos (1931 – 2009)

Tokrat predstavljamo fizika, urednika, ilustratorja in satirika Boža Kosa, doma iz Maribora. Med vojno so bili izgnani v Srbijo. Čeprav je bil po izobrazbi fizik, se je posvetil risanju. Urejal je Pavliha, Cicibana in Petko. Najbolj prepoznaven je po stripu Kavboj Pipec in Rdeča pesa, ki je desetletja polnil strani Pionirskega lista in Pila. Bil je mojster karikature. Ilustriral je nad 40 knjig, med njimi tri brata Vladimirja, misijonarja na Japonskem. Sledi je pustil tudi v Hiši eksperimentov, ki jo vodi njegov sin Miha. 

Tone Gorjup

spomin PavlihaCicibanstripkarikaturailustracijaMiha KosVladimir Kos kulturavzgojaizobraževanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|1. 2. 2021
Pedagoginja Gorenjskega muzeja Magda Zore o Stripu o Prešernu

Pedagoginja Gorenjskega muzeja Magda Zore o Stripu o Prešernu

kulturaMagda ZoreStrip o Prešernu

Kulturni utrinki

Pedagoginja Gorenjskega muzeja Magda Zore o Stripu o Prešernu
VEČ ...|1. 2. 2021
Pedagoginja Gorenjskega muzeja Magda Zore o Stripu o Prešernu

Jože Bartolj

kulturaMagda ZoreStrip o Prešernu

Naš gost

VEČ ...|1. 8. 2020
Damijan Stepančič

Naš gost je bil ilustrator Damijan Stepančič. Ukvarja se z mladinsko knjižno ilustracijo, stripi - je avtor nedavno izdanega stripa: Baraga, črna suknja med Indijanci. Ilustrira pa tudi za odrasle. Je prejemnik številnih nagrad. Kot vrhunski slovenski ilustrator je bil na predlog Slovenske sekcije IBBY [ibi] letos nominiran za Andersenovo nagrado.

Damijan Stepančič

Naš gost je bil ilustrator Damijan Stepančič. Ukvarja se z mladinsko knjižno ilustracijo, stripi - je avtor nedavno izdanega stripa: Baraga, črna suknja med Indijanci. Ilustrira pa tudi za odrasle. Je prejemnik številnih nagrad. Kot vrhunski slovenski ilustrator je bil na predlog Slovenske sekcije IBBY [ibi] letos nominiran za Andersenovo nagrado.

ilustracijastripFriderik BaragaZdravljica

Naš gost

Damijan Stepančič
Naš gost je bil ilustrator Damijan Stepančič. Ukvarja se z mladinsko knjižno ilustracijo, stripi - je avtor nedavno izdanega stripa: Baraga, črna suknja med Indijanci. Ilustrira pa tudi za odrasle. Je prejemnik številnih nagrad. Kot vrhunski slovenski ilustrator je bil na predlog Slovenske sekcije IBBY [ibi] letos nominiran za Andersenovo nagrado.
VEČ ...|1. 8. 2020
Damijan Stepančič
Naš gost je bil ilustrator Damijan Stepančič. Ukvarja se z mladinsko knjižno ilustracijo, stripi - je avtor nedavno izdanega stripa: Baraga, črna suknja med Indijanci. Ilustrira pa tudi za odrasle. Je prejemnik številnih nagrad. Kot vrhunski slovenski ilustrator je bil na predlog Slovenske sekcije IBBY [ibi] letos nominiran za Andersenovo nagrado.

Damijana Medved

ilustracijastripFriderik BaragaZdravljica

Od slike do besede

VEČ ...|2. 4. 2019
V deželi stripov

Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.

V deželi stripov

Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.

kulturaliteraturaumetnostrisankestripiotrocimladi

Od slike do besede

V deželi stripov
Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.
VEČ ...|2. 4. 2019
V deželi stripov
Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.

Mateja Subotičanec

kulturaliteraturaumetnostrisankestripiotrocimladi

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|5. 7. 2025
Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Matjaž Merljak

spominživljenjedelodružbarojakiizseljenstvozdakanada

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 7. 2025
Boleč korak nazaj pri priznavanju pravic jezikovnih manjšin

Napisi na železniški postaji v Čedadu bodo po novem le enojezični - v italijanščini, potem ko bili zadnjih deset let v treh jezikih, tudi v slovenščini, piše beneški petnajstdnevnik Dom. Poseg so izvedli v okviru obnove železniške proge Videm–Čedad, ki jo izvaja družba RFI, ki je del skupine italijanskih državnih železnic. Slednja je upravljanje proge prevzela iz rok družbe, ki je skrbela za progo Videm-Čedad. Dela, katerih zaključek je bil predviden spomladi letos, se bodo zavlekla še za eno leto, tako da bodo potniki še dolgo morali uporabljati nadomestne avtobuse. Trijezične table so namestili v začetku junija 2015 v okviru projekta »Vlak jezikov«, ki sta ga zasnovala in izvajala deželna agencija za furlanski jezik in omenjena družba za progo Videm-Čedad, z namenom, da bi storitve, obveščanje javnosti, železniško signalizacijo in vizualno podobo izvajali večjezično, sicer v italijanščini, furlanščini, slovenščini, nemščini in angleščini.

Boleč korak nazaj pri priznavanju pravic jezikovnih manjšin

Napisi na železniški postaji v Čedadu bodo po novem le enojezični - v italijanščini, potem ko bili zadnjih deset let v treh jezikih, tudi v slovenščini, piše beneški petnajstdnevnik Dom. Poseg so izvedli v okviru obnove železniške proge Videm–Čedad, ki jo izvaja družba RFI, ki je del skupine italijanskih državnih železnic. Slednja je upravljanje proge prevzela iz rok družbe, ki je skrbela za progo Videm-Čedad. Dela, katerih zaključek je bil predviden spomladi letos, se bodo zavlekla še za eno leto, tako da bodo potniki še dolgo morali uporabljati nadomestne avtobuse. Trijezične table so namestili v začetku junija 2015 v okviru projekta »Vlak jezikov«, ki sta ga zasnovala in izvajala deželna agencija za furlanski jezik in omenjena družba za progo Videm-Čedad, z namenom, da bi storitve, obveščanje javnosti, železniško signalizacijo in vizualno podobo izvajali večjezično, sicer v italijanščini, furlanščini, slovenščini, nemščini in angleščini.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Duhovna misel

VEČ ...|10. 7. 2025
Trgovec

Levi se je nekega dne pritoževal svojemu rabinu: »Rabi, imam trgovino, trdo delam od zore do mraka, toda skoraj ne morem preživeti. Tisti ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Trgovec

Levi se je nekega dne pritoževal svojemu rabinu: »Rabi, imam trgovino, trdo delam od zore do mraka, toda skoraj ne morem preživeti. Tisti ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|8. 7. 2025
Marjana Debevec: Postajamo ljudje

»Mami, v bolnišnicah in domovih za ostarele se počutim neprijetno,« mi je ob odhodu z obiska moje tete v domu upokojencev dejal najmlajši sin. »Se strinjam,« sem mu odgovorila. »Tudi jaz se v teh prostorih ne počutim prijetno. Pa vendar ne gremo sem, da bi se počutili prijetno, ampak da bi bili blizu ljudem, ki so tukaj osamljeni ali kakorkoli trpijo.«

Marjana Debevec: Postajamo ljudje

»Mami, v bolnišnicah in domovih za ostarele se počutim neprijetno,« mi je ob odhodu z obiska moje tete v domu upokojencev dejal najmlajši sin. »Se strinjam,« sem mu odgovorila. »Tudi jaz se v teh prostorih ne počutim prijetno. Pa vendar ne gremo sem, da bi se počutili prijetno, ampak da bi bili blizu ljudem, ki so tukaj osamljeni ali kakorkoli trpijo.«

Marjana Debevec

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|7. 7. 2025
Z dr. Alešem Mavrom tudi o političnih posledicah obrambnih referendumov

Tokrat je odmevalo domače politično dogajanje. Državni zbor je izglasoval razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, utegne mu slediti še razpis posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu. Kakšne bodo posledice, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Odnos naše države do Severnoatlantskega zavezništva smo z njim analizirali tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Komentiral je še proteste v Srbiji in koncert Marka Perkovića Thompsona na Hrvaškem.

Z dr. Alešem Mavrom tudi o političnih posledicah obrambnih referendumov

Tokrat je odmevalo domače politično dogajanje. Državni zbor je izglasoval razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, utegne mu slediti še razpis posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu. Kakšne bodo posledice, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Odnos naše države do Severnoatlantskega zavezništva smo z njim analizirali tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Komentiral je še proteste v Srbiji in koncert Marka Perkovića Thompsona na Hrvaškem.

Helena Križnik

politika

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 7. 2025
Poletni koncerti v Taverni Koper

Med 14. julijem in 11. avgustom 2025 bodo v Kopru potekali tradicionalni Poletni koncerti v Taverni Koper. Program brezplačnih koncertov, ki potekajo ob ponedeljkih zvečer in so namenjeni tako mladi kot starejši publiki, bo bogat, zanimiv in mednaroden. Občinstvo bo lahko prisluhnilo glasbenim izvajalcem različnih glasbenih zvrsti - od muzikala in cabareta, do etna, jazza in popa. Prireditve nam je predstavil umetniški vodja Niko Houška!

Poletni koncerti v Taverni Koper

Med 14. julijem in 11. avgustom 2025 bodo v Kopru potekali tradicionalni Poletni koncerti v Taverni Koper. Program brezplačnih koncertov, ki potekajo ob ponedeljkih zvečer in so namenjeni tako mladi kot starejši publiki, bo bogat, zanimiv in mednaroden. Občinstvo bo lahko prisluhnilo glasbenim izvajalcem različnih glasbenih zvrsti - od muzikala in cabareta, do etna, jazza in popa. Prireditve nam je predstavil umetniški vodja Niko Houška!

Jože Bartolj

kulturaglasbapoletni koncerti v Taverni KoperNiko Houšaka

Komentar Družina

VEČ ...|10. 7. 2025
Janez Dolinar: Dovolj tepeni ali bomo še malo potrpeli?

Še ne sto let nazaj je v nacistični Nemčiji v le nekaj letih postala evtanazija družbeno sprejemljiva in simbol »usmiljenja, sočutja, pomoči ubogim«. Mediji so s spretnim obračanjem besed to naredili povsem mimogrede.


 

Janez Dolinar: Dovolj tepeni ali bomo še malo potrpeli?

Še ne sto let nazaj je v nacistični Nemčiji v le nekaj letih postala evtanazija družbeno sprejemljiva in simbol »usmiljenja, sočutja, pomoči ubogim«. Mediji so s spretnim obračanjem besed to naredili povsem mimogrede.


 

Janez Dolinar

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|10. 7. 2025
Spominjamo se dne 10. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 10. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|10. 7. 2025
Gibaj in zmagaj! – Inkluzivni tabor zdravja, športa in zabave

Poletni tabor Gibaj in zmagaj! je pri nas prvi, ki vključuje vse otroke ne glede na njihove morebitne posebnosti. Tabor skozi gibanje, raziskovanje, nova izkustva, druženje in odkrivanje empatije, spodbuja otroke k sprejemanju ter vključevanju različnih. S tabora se je oglasil Janko Marko, učitelj telovadbe in inkluzivni pedagog, ki ima dolgoletne izkušnje. 

Gibaj in zmagaj! – Inkluzivni tabor zdravja, športa in zabave

Poletni tabor Gibaj in zmagaj! je pri nas prvi, ki vključuje vse otroke ne glede na njihove morebitne posebnosti. Tabor skozi gibanje, raziskovanje, nova izkustva, druženje in odkrivanje empatije, spodbuja otroke k sprejemanju ter vključevanju različnih. S tabora se je oglasil Janko Marko, učitelj telovadbe in inkluzivni pedagog, ki ima dolgoletne izkušnje. 

Nataša Ličen

izobraževanješolanaravagibanješportmladidružba