Komentar Časnik.si
Iva Pavlin Žurman razpravlja o provokativni temi, ki buri duhove tako v Sloveniji kot v Italiji. Raziskuje politične in zgodovinske odmeve predloga italijanske premierke, da se umaknejo odlikovanja jugoslovanskemu diktatorju Titu, in razmišlja, ali bi Slovenija morala slediti temu zgledu ter odstraniti spomenike, povezane z revolucijo. Ta diskusija se dotika vprašanj evropske zavesti in totalitarizma, predvsem pa odpira dialog o tem, kako se soočamo s preteklostjo in kaj to pomeni za našo prihodnost. Pridružite se nam v tem premisleku o identiteti, zgodovini in spominu.
Komentar Časnik.si
Iva Pavlin Žurman razpravlja o provokativni temi, ki buri duhove tako v Sloveniji kot v Italiji. Raziskuje politične in zgodovinske odmeve predloga italijanske premierke, da se umaknejo odlikovanja jugoslovanskemu diktatorju Titu, in razmišlja, ali bi Slovenija morala slediti temu zgledu ter odstraniti spomenike, povezane z revolucijo. Ta diskusija se dotika vprašanj evropske zavesti in totalitarizma, predvsem pa odpira dialog o tem, kako se soočamo s preteklostjo in kaj to pomeni za našo prihodnost. Pridružite se nam v tem premisleku o identiteti, zgodovini in spominu.
Komentar Časnik.si
V komentarju avtor razmišlja o anahronističnem poimenovanju trgov v Ljubljani in postavitvi spomenikov. Spodbuja h kritični drži in usklajenem poimenovanju trgov in parkov. Predlaga tudi odstranitev spomenika Borisa Kidriča, ki ne sodi v Park Sveta Evrope ter nagovarja k sanaciji parka in zasaditvi eksotičnih dreves, ki so rasla tam pred ero malikovanja revolucionarjev.
Komentar Časnik.si
V komentarju avtor razmišlja o anahronističnem poimenovanju trgov v Ljubljani in postavitvi spomenikov. Spodbuja h kritični drži in usklajenem poimenovanju trgov in parkov. Predlaga tudi odstranitev spomenika Borisa Kidriča, ki ne sodi v Park Sveta Evrope ter nagovarja k sanaciji parka in zasaditvi eksotičnih dreves, ki so rasla tam pred ero malikovanja revolucionarjev.
Svetovalnica
V želji, da bi bili del zgodbe, ki gradi boljši svet, smo k pogovoru povabili izr. prof. dr. Marijo Gorjanc, strokovnjakinjo za tekstilno kemijo in trajnostne inovacije. Kako kupovati oblačila, ki so do okolja odgovornejša, oblačila, ki so tudi za nas in naše zdravje ter počutje boljša izbira? Kaj pomenijo oznake in certifikati na tekstilu, kaj pomeni trajnostna moda in kolikšno odgovornost - ki se je morda ne zavedamo dovolj, prevzamemo s pogostimi nakupi oblačil, s tako imenovano hitro modo?
Slovencem po svetu in domovini
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil javna poziva za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu za prihodnje leto. Z razpisoma želi utrjevati in ohranjati narodno, jezikovno ter kulturno identiteto rojakov; krepiti medsebojno povezovanje, medgeneracijsko povezovanje ter povezovati skupnosti z Republiko Slovenijo in povečati prepoznavnost dejavnosti rojakov v domovini, hkrati pa vzdrževati strukture in dejavnosti ter delovanja in povezovanja na področju mladih in za mlade ali na področju gospodarstva ali znanosti ali izobraževanja. Prioriteti javnega razpisa sta podpora dejavnostim za utrjevanje in krepitev znanja oziroma doseganje višje ravni znanja slovenskega jezika ter podpora vključevanju mladih v dejavnosti kulturnih, športnih in drugih društev, organizacij ter ustanov Slovencev v zamejstvu po svetu. Za izseljenstvo je na voljo 1.600.000 evrov, za zamejstvo pa 8.050.000 evrov. Rok ja prijavo je 11. november za zamejstvo in 12. november za izseljenstvo.
Moja zgodba
Pred nami je peta oddaja iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema primorskima duhovniškima primeroma. Dr. Matic Batič je predstavil Virgila Ščeka in njegov boj za slovenstvo, dr. Renato Podbersič pa podeželskega župnika Antona Rutarja med vero in narodom.
Komentar tedna
Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.
Naš gost
Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.
Via positiva
Ivan Dobnik je prejemnik mednarodne Pretnarjeve nagrade 2025 in častnega naslova »ambasador poezije«, pesnik, književni prevajalec, esejist, kritik, literarni urednik in založnik ter mednarodni posrednik poezije. Kot pesnik in literarni urednik je gostoval na številnih literarnih festivalih doma in v tujini. Njegove pesmi so prevedene v več evropskih jezikih. Je pobudnik, soustanovitelj ter odgovorni urednik književne revije Poetikon, ravno tako Hiše poezije, v kateri med drugim organizirajo tudi pesniška srečanja in branja poezije.
Kulturni utrinki
Pred dnevi smo govorili o mednarodnem zborovskem tekmovanju Gallus v Mariboru, kjer je med skupno osmimi azijskimi in evropskimi zbori slavil slovenski Zbor sv. Nikolaja Litija pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič. Zbor je s tem postal eden od finalistov tekmovanja za veliko zborovsko nagrado Evrope 2026, ki bo 18. aprila 2026 v Mariboru. V studio smo povabili dirigentko, ki nam je predstavila ozadje tekmovanja, svoje vtise in tudi načrte za naprej.
Komentar Družina
Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) so predlagatelji predstavili kot izraz sočutja in svobode, a v resnici pomeni globok preobrat v razumevanju človeka, prava in medicine. Gre za kulturni prelom – od kulture življenja h kulturi smrti.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče