Življenje išče pot

VEČ ...|19. 7. 2024
Nizka samopodoba in pohlep po denarju sta ga vodila v zlorabo alkohola

Dejan Kristan je potreboval kar nekaj let, da si je po ozdravljenju in spreobrnjenju opomogel, končal študij in sedaj poučuje na srednji strokovni šoli. Zdaj ve, da je bil v ozadju strah pred ljudmi, nizka samopodoba in izkušnja nasilja v primarni družini. Poleg ozdravitve je potreboval tudi spreobrnjenje k pravi podobi Boga, ki ljubi, odpušča in daje novo življenje. 

Nizka samopodoba in pohlep po denarju sta ga vodila v zlorabo alkohola

Dejan Kristan je potreboval kar nekaj let, da si je po ozdravljenju in spreobrnjenju opomogel, končal študij in sedaj poučuje na srednji strokovni šoli. Zdaj ve, da je bil v ozadju strah pred ljudmi, nizka samopodoba in izkušnja nasilja v primarni družini. Poleg ozdravitve je potreboval tudi spreobrnjenje k pravi podobi Boga, ki ljubi, odpušča in daje novo življenje. 

alkoholnizka samopodobastrah pred ljudmi

Življenje išče pot

Nizka samopodoba in pohlep po denarju sta ga vodila v zlorabo alkohola

Dejan Kristan je potreboval kar nekaj let, da si je po ozdravljenju in spreobrnjenju opomogel, končal študij in sedaj poučuje na srednji strokovni šoli. Zdaj ve, da je bil v ozadju strah pred ljudmi, nizka samopodoba in izkušnja nasilja v primarni družini. Poleg ozdravitve je potreboval tudi spreobrnjenje k pravi podobi Boga, ki ljubi, odpušča in daje novo življenje. 

VEČ ...|19. 7. 2024
Nizka samopodoba in pohlep po denarju sta ga vodila v zlorabo alkohola

Dejan Kristan je potreboval kar nekaj let, da si je po ozdravljenju in spreobrnjenju opomogel, končal študij in sedaj poučuje na srednji strokovni šoli. Zdaj ve, da je bil v ozadju strah pred ljudmi, nizka samopodoba in izkušnja nasilja v primarni družini. Poleg ozdravitve je potreboval tudi spreobrnjenje k pravi podobi Boga, ki ljubi, odpušča in daje novo življenje. 

s. Meta Potočnik

alkoholnizka samopodobastrah pred ljudmi

Življenje išče pot

VEČ ...|15. 4. 2024
Romski misijonar Matic Vidic o samopodobi Romov

8. aprila smo obeležili Svetovni dan Romov. Med našimi Romi na Dolenjskem deluje stalni diakon Matic Vidic, ki sebe poimenuje kar romski misijonar. Kako je sploh začel delati z njimi in zakaj imajo Romi tako zelo slabo samopodobo, ki jim onemogoča razvoj? 

Romski misijonar Matic Vidic o samopodobi Romov

8. aprila smo obeležili Svetovni dan Romov. Med našimi Romi na Dolenjskem deluje stalni diakon Matic Vidic, ki sebe poimenuje kar romski misijonar. Kako je sploh začel delati z njimi in zakaj imajo Romi tako zelo slabo samopodobo, ki jim onemogoča razvoj? 

Romislaba samopodobaŽabjak in Brezje

Življenje išče pot

Romski misijonar Matic Vidic o samopodobi Romov

8. aprila smo obeležili Svetovni dan Romov. Med našimi Romi na Dolenjskem deluje stalni diakon Matic Vidic, ki sebe poimenuje kar romski misijonar. Kako je sploh začel delati z njimi in zakaj imajo Romi tako zelo slabo samopodobo, ki jim onemogoča razvoj? 

VEČ ...|15. 4. 2024
Romski misijonar Matic Vidic o samopodobi Romov

8. aprila smo obeležili Svetovni dan Romov. Med našimi Romi na Dolenjskem deluje stalni diakon Matic Vidic, ki sebe poimenuje kar romski misijonar. Kako je sploh začel delati z njimi in zakaj imajo Romi tako zelo slabo samopodobo, ki jim onemogoča razvoj? 

s. Meta Potočnik

Romislaba samopodobaŽabjak in Brezje

Življenje išče pot

VEČ ...|20. 12. 2023
Pot odvisnosti pelje globoko in vzpon je kakor novo rojstvo

Govorili smo o skupnosti Cenacolo, v kateri je več let živel Matija Mohar. Temelji zdravljenja so delo, molitev in pristni odnosi v skupnosti. Tokrat nas je zanimalo, zakaj se je odločil, da vstopi v skupnost in vztraja, čeprav je bilo na trenutke zanj zelo težko.

Pot odvisnosti pelje globoko in vzpon je kakor novo rojstvo

Govorili smo o skupnosti Cenacolo, v kateri je več let živel Matija Mohar. Temelji zdravljenja so delo, molitev in pristni odnosi v skupnosti. Tokrat nas je zanimalo, zakaj se je odločil, da vstopi v skupnost in vztraja, čeprav je bilo na trenutke zanj zelo težko.

negativna samopodobabožja milostodločitev za življenje

Življenje išče pot

Pot odvisnosti pelje globoko in vzpon je kakor novo rojstvo

Govorili smo o skupnosti Cenacolo, v kateri je več let živel Matija Mohar. Temelji zdravljenja so delo, molitev in pristni odnosi v skupnosti. Tokrat nas je zanimalo, zakaj se je odločil, da vstopi v skupnost in vztraja, čeprav je bilo na trenutke zanj zelo težko.

VEČ ...|20. 12. 2023
Pot odvisnosti pelje globoko in vzpon je kakor novo rojstvo

Govorili smo o skupnosti Cenacolo, v kateri je več let živel Matija Mohar. Temelji zdravljenja so delo, molitev in pristni odnosi v skupnosti. Tokrat nas je zanimalo, zakaj se je odločil, da vstopi v skupnost in vztraja, čeprav je bilo na trenutke zanj zelo težko.

s. Meta Potočnik

negativna samopodobabožja milostodločitev za življenje

Svetovalnica

VEČ ...|20. 9. 2022
Videz, samopodoba in mladostniki

Bolj kot kdajkoli je mladim danes pomemben videz. Težave s samopodobo lahko vodijo v številne čustvene stiske, v nekaterih primerih pa tudi v motnje hranjenja. O njih smo govorili v tokratni oddaji, ko je bila z nami psihiatrinja dr. Karin Sernec.

Videz, samopodoba in mladostniki

Bolj kot kdajkoli je mladim danes pomemben videz. Težave s samopodobo lahko vodijo v številne čustvene stiske, v nekaterih primerih pa tudi v motnje hranjenja. O njih smo govorili v tokratni oddaji, ko je bila z nami psihiatrinja dr. Karin Sernec.

svetovanjesamopodoba

Svetovalnica

Videz, samopodoba in mladostniki

Bolj kot kdajkoli je mladim danes pomemben videz. Težave s samopodobo lahko vodijo v številne čustvene stiske, v nekaterih primerih pa tudi v motnje hranjenja. O njih smo govorili v tokratni oddaji, ko je bila z nami psihiatrinja dr. Karin Sernec.

VEČ ...|20. 9. 2022
Videz, samopodoba in mladostniki

Bolj kot kdajkoli je mladim danes pomemben videz. Težave s samopodobo lahko vodijo v številne čustvene stiske, v nekaterih primerih pa tudi v motnje hranjenja. O njih smo govorili v tokratni oddaji, ko je bila z nami psihiatrinja dr. Karin Sernec.

Blaž Lesnik

svetovanjesamopodoba

Svetovalnica

VEČ ...|19. 7. 2021
Samopodoba najstnikov je ogrožena zaradi družbenih omrežij

Osvetlili smo problematiko samopodobe najstnikov, na katero negativno vplivajo nekatere objave na družabnih omrežjih. V času COVID-19 epidemije in zaprtja šol se je to še poslabšalo. V našem studiu je bil Marko Puschner s točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si. 

Samopodoba najstnikov je ogrožena zaradi družbenih omrežij

Osvetlili smo problematiko samopodobe najstnikov, na katero negativno vplivajo nekatere objave na družabnih omrežjih. V času COVID-19 epidemije in zaprtja šol se je to še poslabšalo. V našem studiu je bil Marko Puschner s točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si. 

svetovanjesafe.sinajstnikivplivnežisamopodobanevarnost spletadružabna omrežja

Svetovalnica

Samopodoba najstnikov je ogrožena zaradi družbenih omrežij

Osvetlili smo problematiko samopodobe najstnikov, na katero negativno vplivajo nekatere objave na družabnih omrežjih. V času COVID-19 epidemije in zaprtja šol se je to še poslabšalo. V našem studiu je bil Marko Puschner s točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si. 

VEČ ...|19. 7. 2021
Samopodoba najstnikov je ogrožena zaradi družbenih omrežij

Osvetlili smo problematiko samopodobe najstnikov, na katero negativno vplivajo nekatere objave na družabnih omrežjih. V času COVID-19 epidemije in zaprtja šol se je to še poslabšalo. V našem studiu je bil Marko Puschner s točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si. 

Radio Ognjišče

svetovanjesafe.sinajstnikivplivnežisamopodobanevarnost spletadružabna omrežja

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|14. 10. 2025
Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraduhovnostateizemBogupanjeumetna inteligenca

Pogovor o

VEČ ...|15. 10. 2025
Obramba, varnost in odpornost

V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.

Obramba, varnost in odpornost

V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.

Tone Gorjup

politikaživljenje

Duhovna misel

VEČ ...|21. 10. 2025
Grda kraljična

Nekoč je živela kraljična. Bila je najlepše dekle na svetu. Mačeha ji je zavidala njeno lepoto in ji je že od najnežnejših let govorila: »Grda si! Zelo, zelo ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Grda kraljična

Nekoč je živela kraljična. Bila je najlepše dekle na svetu. Mačeha ji je zavidala njeno lepoto in ji je že od najnežnejših let govorila: »Grda si! Zelo, zelo ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|17. 10. 2025
Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Alenka Puhar

komentar

Doživetja narave

VEČ ...|17. 10. 2025
Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 10. 2025
Razstava: Razkošje grofov Szapary ob 70 letnici Pomurskega muzeja Murska Sobota

V sredo 22. oktobra ob 18h bodo v Murski Soboti v tamkajšnjem Pomurskem muzeju odprli osrednjo razstavo z naslovom Razkošje grofov Szapary (Sapári), s katero bodo obeležili letošnjo 70-letnico delovanja. Prvič bodo skupaj predstavili kose izvirne opreme soboškega gradu, ki so bili razprodani na dražbi pred več kot 90 leti. 

Razstava: Razkošje grofov Szapary ob 70 letnici Pomurskega muzeja Murska Sobota

V sredo 22. oktobra ob 18h bodo v Murski Soboti v tamkajšnjem Pomurskem muzeju odprli osrednjo razstavo z naslovom Razkošje grofov Szapary (Sapári), s katero bodo obeležili letošnjo 70-letnico delovanja. Prvič bodo skupaj predstavili kose izvirne opreme soboškega gradu, ki so bili razprodani na dražbi pred več kot 90 leti. 

Jože Bartolj

kulturaTamara AndrejekRazkošje grofov SzaparyPomurski muzej Murska sobota

Spominjamo se

VEČ ...|21. 10. 2025
Spominjamo se dne 21. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 21. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|21. 10. 2025
Skorja pri potici odstopa

Poslušalki se pri peki orehove in pehtranove potice zgodi, da ji skorja zgoraj odstopi. V potici sicer ni kakšne luknje. Sestra Nikolina meni, da je po vsej verjetnosti potica pred peko preveč oziroma predolgo vzhajala. Že če vzhaja pet ali deset minut dlje, se skorjica  kruši oziroma odpada. Če pa je potica vzhajala premalo časa, se pojavijo luknje. Oglasila se je poslušalka, ki potico, takoj ko jo zavije, da v pečico pri 50 stopinjah. Ko lučka ugane, temperaturo poviša za deset stopinj in tako povečuje do 160 stopinj. Nato jo peče toliko časa, da je skorja pečena - pri tem ne gleda na uro. Nato pečico izklopi, potico vzame ven, jo obrne na desko, pokrije z mokro, vlažno krpo in pokrije s pekačem, da se ohladi. Prav tako v nadev ne daje snega, ampak samo beljake. Poslušalec pa je povedal, da testa ne smemo pretanko zvaljati (glede na količino in gostoto nadeva). Prav tako moramo po njegovih besedah paziti pri dolžini vzhajanja potice. Samo testo vzhaja dobro uro, potica (že z nadevom) pa še pol ure. Pečeno, po nasvetih sestre Nikoline, pokrije s polivinil vrečko. Tako ohrani svežino še 10 dni.

Skorja pri potici odstopa

Poslušalki se pri peki orehove in pehtranove potice zgodi, da ji skorja zgoraj odstopi. V potici sicer ni kakšne luknje. Sestra Nikolina meni, da je po vsej verjetnosti potica pred peko preveč oziroma predolgo vzhajala. Že če vzhaja pet ali deset minut dlje, se skorjica  kruši oziroma odpada. Če pa je potica vzhajala premalo časa, se pojavijo luknje. Oglasila se je poslušalka, ki potico, takoj ko jo zavije, da v pečico pri 50 stopinjah. Ko lučka ugane, temperaturo poviša za deset stopinj in tako povečuje do 160 stopinj. Nato jo peče toliko časa, da je skorja pečena - pri tem ne gleda na uro. Nato pečico izklopi, potico vzame ven, jo obrne na desko, pokrije z mokro, vlažno krpo in pokrije s pekačem, da se ohladi. Prav tako v nadev ne daje snega, ampak samo beljake. Poslušalec pa je povedal, da testa ne smemo pretanko zvaljati (glede na količino in gostoto nadeva). Prav tako moramo po njegovih besedah paziti pri dolžini vzhajanja potice. Samo testo vzhaja dobro uro, potica (že z nadevom) pa še pol ure. Pečeno, po nasvetih sestre Nikoline, pokrije s polivinil vrečko. Tako ohrani svežino še 10 dni.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 10. 2025
Odkritje, ki razkriva neznano poglavje evropske prazgodovine

Slovenski arheologi so odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine. Kamnite strukture so takratne skupnosti najverjetneje uporabljale za množični lov. Velike kamnite formacije so strateško postavljene za usmerjanje ali zadrževanje divjadi med lovom. Njihova velikost in kompleksnost kažeta na visoko stopnjo organizacije in sodelovanja med prazgodovinskimi ljudmi. Odkritje razkriva doslej nepoznano poglavje evropske prazgodovine, saj tovrstne strukture niso bile značilne za ta del Evrope – bolj so bile znane iz Bližnjega vzhoda ali Severne Amerike. Študijo sta izvedla dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec

Odkritje, ki razkriva neznano poglavje evropske prazgodovine

Slovenski arheologi so odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine. Kamnite strukture so takratne skupnosti najverjetneje uporabljale za množični lov. Velike kamnite formacije so strateško postavljene za usmerjanje ali zadrževanje divjadi med lovom. Njihova velikost in kompleksnost kažeta na visoko stopnjo organizacije in sodelovanja med prazgodovinskimi ljudmi. Odkritje razkriva doslej nepoznano poglavje evropske prazgodovine, saj tovrstne strukture niso bile značilne za ta del Evrope – bolj so bile znane iz Bližnjega vzhoda ali Severne Amerike. Študijo sta izvedla dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec

Nataša Ličen

dediščinazgodovina