Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|7. 12. 2023
Miša Pušenjak o tem, ali slana res vpliva na okus kisle repe

Starejši ljudje na podeželju vedo povedati, da na res dobro kislo repo vpliva tudi to, če je repo na njivi vsaj enkrat dobila tudi slana. A Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor ob tem opozarja, da pa zelo nizke temperature lahko povzročijo, de repa zmrzne in je potem steklasta ter neuporabna.

Miša Pušenjak o tem, ali slana res vpliva na okus kisle repe

Starejši ljudje na podeželju vedo povedati, da na res dobro kislo repo vpliva tudi to, če je repo na njivi vsaj enkrat dobila tudi slana. A Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor ob tem opozarja, da pa zelo nizke temperature lahko povzročijo, de repa zmrzne in je potem steklasta ter neuporabna.

naravakmetijstvovrtsvetovanjerepa

Minute za kmetijstvo in podeželje

Miša Pušenjak o tem, ali slana res vpliva na okus kisle repe

Starejši ljudje na podeželju vedo povedati, da na res dobro kislo repo vpliva tudi to, če je repo na njivi vsaj enkrat dobila tudi slana. A Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor ob tem opozarja, da pa zelo nizke temperature lahko povzročijo, de repa zmrzne in je potem steklasta ter neuporabna.

VEČ ...|7. 12. 2023
Miša Pušenjak o tem, ali slana res vpliva na okus kisle repe

Starejši ljudje na podeželju vedo povedati, da na res dobro kislo repo vpliva tudi to, če je repo na njivi vsaj enkrat dobila tudi slana. A Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor ob tem opozarja, da pa zelo nizke temperature lahko povzročijo, de repa zmrzne in je potem steklasta ter neuporabna.

Robert Božič

naravakmetijstvovrtsvetovanjerepa

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|10. 11. 2021
Fanči Perdih: Listi repe imajo veliko mineralov

Ena od naših poslušalk je pred časom spraševala, ali je listje repe užitno in bi ga lahko recimo koristno uporabili v naši prehrani cez zimo. Fanči Perdih odgovarja pritrdilno.

Fanči Perdih: Listi repe imajo veliko mineralov

Ena od naših poslušalk je pred časom spraševala, ali je listje repe užitno in bi ga lahko recimo koristno uporabili v naši prehrani cez zimo. Fanči Perdih odgovarja pritrdilno.

naravakmetijstvovrtsvetovanjerepalistje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Fanči Perdih: Listi repe imajo veliko mineralov

Ena od naših poslušalk je pred časom spraševala, ali je listje repe užitno in bi ga lahko recimo koristno uporabili v naši prehrani cez zimo. Fanči Perdih odgovarja pritrdilno.

VEČ ...|10. 11. 2021
Fanči Perdih: Listi repe imajo veliko mineralov

Ena od naših poslušalk je pred časom spraševala, ali je listje repe užitno in bi ga lahko recimo koristno uporabili v naši prehrani cez zimo. Fanči Perdih odgovarja pritrdilno.

Robert Božič

naravakmetijstvovrtsvetovanjerepalistje

Doživetja narave

VEČ ...|5. 2. 2021
Kometi in halo efekt

Tokrat smo na nočnem nebu lovili komete, pri tem pa nam je pomagal ljubiteljski astronom Ljubo Juvan, ki jih zbira in fotografira. Oglasila pa se nam je tudi poslušalka z vprašanjem o zanimivem pojavu, ki ga je opazila okrog Lune. Odgovor smo poiskali pri dobrem poznavalcu našega naravnega satelita Aleksandru Božiču.

Kometi in halo efekt

Tokrat smo na nočnem nebu lovili komete, pri tem pa nam je pomagal ljubiteljski astronom Ljubo Juvan, ki jih zbira in fotografira. Oglasila pa se nam je tudi poslušalka z vprašanjem o zanimivem pojavu, ki ga je opazila okrog Lune. Odgovor smo poiskali pri dobrem poznavalcu našega naravnega satelita Aleksandru Božiču.

astronomijanočno neborepaticehalo efektlunakometvesolje

Doživetja narave

Kometi in halo efekt

Tokrat smo na nočnem nebu lovili komete, pri tem pa nam je pomagal ljubiteljski astronom Ljubo Juvan, ki jih zbira in fotografira. Oglasila pa se nam je tudi poslušalka z vprašanjem o zanimivem pojavu, ki ga je opazila okrog Lune. Odgovor smo poiskali pri dobrem poznavalcu našega naravnega satelita Aleksandru Božiču.

VEČ ...|5. 2. 2021
Kometi in halo efekt

Tokrat smo na nočnem nebu lovili komete, pri tem pa nam je pomagal ljubiteljski astronom Ljubo Juvan, ki jih zbira in fotografira. Oglasila pa se nam je tudi poslušalka z vprašanjem o zanimivem pojavu, ki ga je opazila okrog Lune. Odgovor smo poiskali pri dobrem poznavalcu našega naravnega satelita Aleksandru Božiču.

Blaž Lesnik

astronomijanočno neborepaticehalo efektlunakometvesolje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 4. 2020
Ministrica Jaklitsch in pandemija

Kako so Slovenci na Madžarskem priskočili na pomoč Sloveniji v pandemiji in da je repatriacija Slovencev iz Venezuele začasno prekinjena, ste slišali v tokratni oddaji , prav tako posnetke s koncerta Koroška poje 2020 (teh ni v posnetku v avdio arhivu in podcastu).

Ministrica Jaklitsch in pandemija

Kako so Slovenci na Madžarskem priskočili na pomoč Sloveniji v pandemiji in da je repatriacija Slovencev iz Venezuele začasno prekinjena, ste slišali v tokratni oddaji , prav tako posnetke s koncerta Koroška poje 2020 (teh ni v posnetku v avdio arhivu in podcastu).

inforojakirepatriacijavenezuelamadžarska

Slovencem po svetu in domovini

Ministrica Jaklitsch in pandemija
Kako so Slovenci na Madžarskem priskočili na pomoč Sloveniji v pandemiji in da je repatriacija Slovencev iz Venezuele začasno prekinjena, ste slišali v tokratni oddaji , prav tako posnetke s koncerta Koroška poje 2020 (teh ni v posnetku v avdio arhivu in podcastu).
VEČ ...|26. 4. 2020
Ministrica Jaklitsch in pandemija
Kako so Slovenci na Madžarskem priskočili na pomoč Sloveniji v pandemiji in da je repatriacija Slovencev iz Venezuele začasno prekinjena, ste slišali v tokratni oddaji , prav tako posnetke s koncerta Koroška poje 2020 (teh ni v posnetku v avdio arhivu in podcastu).

Matjaž Merljak

inforojakirepatriacijavenezuelamadžarska

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 4. 2020
Ministrica Jaklitsch glede repatricije iz Venezuele

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je na današnji novinarski konferenci glede aktualnega dogajanja odgovorila tudi na vprašanje, ali je pomoč rojakov prišla tudi od drugod, ne samo z Madžarske in kako je z repatriacijo iz Venezuele.

Ministrica Jaklitsch glede repatricije iz Venezuele

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je na današnji novinarski konferenci glede aktualnega dogajanja odgovorila tudi na vprašanje, ali je pomoč rojakov prišla tudi od drugod, ne samo z Madžarske in kako je z repatriacijo iz Venezuele.

inforojakirepatriacijavenezuela

Informativni prispevki

Ministrica Jaklitsch glede repatricije iz Venezuele
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je na današnji novinarski konferenci glede aktualnega dogajanja odgovorila tudi na vprašanje, ali je pomoč rojakov prišla tudi od drugod, ne samo z Madžarske in kako je z repatriacijo iz Venezuele.
VEČ ...|21. 4. 2020
Ministrica Jaklitsch glede repatricije iz Venezuele
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je na današnji novinarski konferenci glede aktualnega dogajanja odgovorila tudi na vprašanje, ali je pomoč rojakov prišla tudi od drugod, ne samo z Madžarske in kako je z repatriacijo iz Venezuele.

Matjaž Merljak

inforojakirepatriacijavenezuela

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 3. 2020
Repatriacija in nova ministrica

Repatriacija Slovencev iz Venezuele se nadaljuje, a vključitev rojakov v slovensko družbo bo krojil tudi koronavirus - pogovarjali smo se z dosedanjo državno sekretarko na USZS Olgo Belec. V Celovcu je preteklo nedeljo potekala Koroška poje 2020. V petek smo dobili novo ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Heleno Jaklitsch. Prisluhnite njeni predstavitvi v državnem zboru.

Repatriacija in nova ministrica

Repatriacija Slovencev iz Venezuele se nadaljuje, a vključitev rojakov v slovensko družbo bo krojil tudi koronavirus - pogovarjali smo se z dosedanjo državno sekretarko na USZS Olgo Belec. V Celovcu je preteklo nedeljo potekala Koroška poje 2020. V petek smo dobili novo ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Heleno Jaklitsch. Prisluhnite njeni predstavitvi v državnem zboru.

inforojakirepatriacijavenezuelakoroška

Slovencem po svetu in domovini

Repatriacija in nova ministrica
Repatriacija Slovencev iz Venezuele se nadaljuje, a vključitev rojakov v slovensko družbo bo krojil tudi koronavirus - pogovarjali smo se z dosedanjo državno sekretarko na USZS Olgo Belec. V Celovcu je preteklo nedeljo potekala Koroška poje 2020. V petek smo dobili novo ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Heleno Jaklitsch. Prisluhnite njeni predstavitvi v državnem zboru.
VEČ ...|15. 3. 2020
Repatriacija in nova ministrica
Repatriacija Slovencev iz Venezuele se nadaljuje, a vključitev rojakov v slovensko družbo bo krojil tudi koronavirus - pogovarjali smo se z dosedanjo državno sekretarko na USZS Olgo Belec. V Celovcu je preteklo nedeljo potekala Koroška poje 2020. V petek smo dobili novo ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Heleno Jaklitsch. Prisluhnite njeni predstavitvi v državnem zboru.

Matjaž Merljak

inforojakirepatriacijavenezuelakoroška

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 1. 2020
Tischlerjeva nagrada in repatriacija iz Venezuele

Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta letošnjo Tischlerjevo nagrado namenili Višji šoli za gospodarske poklice, ki jo vodijo slovenske šolske sestre. V oddaji ste slišali posnetke s petkove prireditve v Celovcu. Govorili smo tudi o repatriaciji Slovencev iz Venezuele in objavili pogovora z Marijo in Slavko Voglar, ki sta se že vrnili.

Tischlerjeva nagrada in repatriacija iz Venezuele

Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta letošnjo Tischlerjevo nagrado namenili Višji šoli za gospodarske poklice, ki jo vodijo slovenske šolske sestre. V oddaji ste slišali posnetke s petkove prireditve v Celovcu. Govorili smo tudi o repatriaciji Slovencev iz Venezuele in objavili pogovora z Marijo in Slavko Voglar, ki sta se že vrnili.

inforojakirepatriacijavenezuelakoroška

Slovencem po svetu in domovini

Tischlerjeva nagrada in repatriacija iz Venezuele
Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta letošnjo Tischlerjevo nagrado namenili Višji šoli za gospodarske poklice, ki jo vodijo slovenske šolske sestre. V oddaji ste slišali posnetke s petkove prireditve v Celovcu. Govorili smo tudi o repatriaciji Slovencev iz Venezuele in objavili pogovora z Marijo in Slavko Voglar, ki sta se že vrnili.
VEČ ...|26. 1. 2020
Tischlerjeva nagrada in repatriacija iz Venezuele
Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta letošnjo Tischlerjevo nagrado namenili Višji šoli za gospodarske poklice, ki jo vodijo slovenske šolske sestre. V oddaji ste slišali posnetke s petkove prireditve v Celovcu. Govorili smo tudi o repatriaciji Slovencev iz Venezuele in objavili pogovora z Marijo in Slavko Voglar, ki sta se že vrnili.

Matjaž Merljak

inforojakirepatriacijavenezuelakoroška

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|25. 2. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Jože Bartolj

spominpolitika Gentilejeva šolska reformaIgor GrdinaMilena Černeitalijansko šolstvo na okupiranem ozemlju.

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|26. 2. 2024
Umor Alekseja Navalnega in pomen njegovega zgleda

Več kot teden dni po umoru ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so njegovo truplo vendarle izročili njegovi materi. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj popoldne smo se ustavili ob pogledu na tega izjemnega borca za drugačno Rusijo, pa tudi ob volitvah v Belorusiji in prihajajočih volitvah v Rusiji. Naš gost je bil zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver.

Umor Alekseja Navalnega in pomen njegovega zgleda

Več kot teden dni po umoru ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so njegovo truplo vendarle izročili njegovi materi. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj popoldne smo se ustavili ob pogledu na tega izjemnega borca za drugačno Rusijo, pa tudi ob volitvah v Belorusiji in prihajajočih volitvah v Rusiji. Naš gost je bil zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver.

Robert Božič

politika

Za življenje

VEČ ...|24. 2. 2024
Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostdružbapogovorodnosiotrocisvetovanje

Globine

VEČ ...|13. 2. 2024
Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

Blaž Lesnik

duhovnostbolezenzdravjemolitevbolniško maziljenjeverasmrt

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|26. 2. 2024
Ljudski pevci iz Tuhinjske doline praznujejo 10 let

Gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi so bili pevci iz Tuhinjske doline, ki beležijo 10 let organiziranega delovanja. Večina jih poje v cerkvenem zboru, nekateri pa delujejo tudi v mešanem pevskem zboru Mavrica v Šmartnem v Tuhinju. Po pevskih vajah in nedeljskih mašah pogosto nadaljujejo s spontanim prepevanjem v gostilni. Ljudska pesem pa se oglasi še ob žegnanjih, rojstnodnevnih zabavah in drugih neformalnih druženjih.

Ljudski pevci iz Tuhinjske doline praznujejo 10 let

Gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi so bili pevci iz Tuhinjske doline, ki beležijo 10 let organiziranega delovanja. Večina jih poje v cerkvenem zboru, nekateri pa delujejo tudi v mešanem pevskem zboru Mavrica v Šmartnem v Tuhinju. Po pevskih vajah in nedeljskih mašah pogosto nadaljujejo s spontanim prepevanjem v gostilni. Ljudska pesem pa se oglasi še ob žegnanjih, rojstnodnevnih zabavah in drugih neformalnih druženjih.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 2. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 2. 2024
Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|26. 2. 2024
Umor Alekseja Navalnega in pomen njegovega zgleda

Več kot teden dni po umoru ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so njegovo truplo vendarle izročili njegovi materi. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj popoldne smo se ustavili ob pogledu na tega izjemnega borca za drugačno Rusijo, pa tudi ob volitvah v Belorusiji in prihajajočih volitvah v Rusiji. Naš gost je bil zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver.

Umor Alekseja Navalnega in pomen njegovega zgleda

Več kot teden dni po umoru ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so njegovo truplo vendarle izročili njegovi materi. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj popoldne smo se ustavili ob pogledu na tega izjemnega borca za drugačno Rusijo, pa tudi ob volitvah v Belorusiji in prihajajočih volitvah v Rusiji. Naš gost je bil zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver.

Robert Božič

politika