Življenje išče pot

VEČ ...|10. 7. 2024
Srečanja gibanja Vere in Luči za otroke, starše in prijateljev

Provincialna koordinatorica gibanja Vera in luč Maruša Horvat nam je predstavila način njihovih mesečnih srečanj in poletnih letovanj. Medse vabijo tudi nove člane oz. prijatelje lučk, kot pravijo osebam z motnjo v duševnem razvoju.

Srečanja gibanja Vere in Luči za otroke, starše in prijateljev

Provincialna koordinatorica gibanja Vera in luč Maruša Horvat nam je predstavila način njihovih mesečnih srečanj in poletnih letovanj. Medse vabijo tudi nove člane oz. prijatelje lučk, kot pravijo osebam z motnjo v duševnem razvoju.

mesečna srečanjaVera in lučprostovoljci

Življenje išče pot

Srečanja gibanja Vere in Luči za otroke, starše in prijateljev

Provincialna koordinatorica gibanja Vera in luč Maruša Horvat nam je predstavila način njihovih mesečnih srečanj in poletnih letovanj. Medse vabijo tudi nove člane oz. prijatelje lučk, kot pravijo osebam z motnjo v duševnem razvoju.

VEČ ...|10. 7. 2024
Srečanja gibanja Vere in Luči za otroke, starše in prijateljev

Provincialna koordinatorica gibanja Vera in luč Maruša Horvat nam je predstavila način njihovih mesečnih srečanj in poletnih letovanj. Medse vabijo tudi nove člane oz. prijatelje lučk, kot pravijo osebam z motnjo v duševnem razvoju.

s. Meta Potočnik

mesečna srečanjaVera in lučprostovoljci

Življenje išče pot

VEČ ...|14. 6. 2023
Programi za podporo družinam pri Zvezi Sožitje

Zveza Sožitje, ki jo številni dobro poznajo, letos praznuje 60 let prizadevanj za dostojanstveno in dostojno življenje oseb z motnjami v duševnem razvoju. Ob tej priložnosti so 23. maja to obletnico obeležili s posebnim dogodkom v Cankarjevem domu z naslovom Kjer je volja, tam je pot. Moja sogovornica je bila predsednica Branka Perne, ki je tudi sama mati otroka z motnjami v duševnem razvoju.

Programi za podporo družinam pri Zvezi Sožitje

Zveza Sožitje, ki jo številni dobro poznajo, letos praznuje 60 let prizadevanj za dostojanstveno in dostojno življenje oseb z motnjami v duševnem razvoju. Ob tej priložnosti so 23. maja to obletnico obeležili s posebnim dogodkom v Cankarjevem domu z naslovom Kjer je volja, tam je pot. Moja sogovornica je bila predsednica Branka Perne, ki je tudi sama mati otroka z motnjami v duševnem razvoju.

podpora družinambivanjske skupnostiprostovoljcisvetovanje

Življenje išče pot

Programi za podporo družinam pri Zvezi Sožitje

Zveza Sožitje, ki jo številni dobro poznajo, letos praznuje 60 let prizadevanj za dostojanstveno in dostojno življenje oseb z motnjami v duševnem razvoju. Ob tej priložnosti so 23. maja to obletnico obeležili s posebnim dogodkom v Cankarjevem domu z naslovom Kjer je volja, tam je pot. Moja sogovornica je bila predsednica Branka Perne, ki je tudi sama mati otroka z motnjami v duševnem razvoju.

VEČ ...|14. 6. 2023
Programi za podporo družinam pri Zvezi Sožitje

Zveza Sožitje, ki jo številni dobro poznajo, letos praznuje 60 let prizadevanj za dostojanstveno in dostojno življenje oseb z motnjami v duševnem razvoju. Ob tej priložnosti so 23. maja to obletnico obeležili s posebnim dogodkom v Cankarjevem domu z naslovom Kjer je volja, tam je pot. Moja sogovornica je bila predsednica Branka Perne, ki je tudi sama mati otroka z motnjami v duševnem razvoju.

s. Meta Potočnik

podpora družinambivanjske skupnostiprostovoljcisvetovanje

Življenje išče pot

VEČ ...|7. 6. 2023
Kultura poslavljanja v Hospicu

Dodajati življenje dnevom in ne dneve življenju. To je temeljna misel vseh, ki v Hiši Ljubhospica skrbijo za umirajoče. Skrbijo pa tudi za njihove svojce, jim omogočajo prostor in priložnost za slovo od najdražjih. Zato je vodja hiše Tatjana Fink spregovorila o kulturi poslavljanja.

Kultura poslavljanja v Hospicu

Dodajati življenje dnevom in ne dneve življenju. To je temeljna misel vseh, ki v Hiši Ljubhospica skrbijo za umirajoče. Skrbijo pa tudi za njihove svojce, jim omogočajo prostor in priložnost za slovo od najdražjih. Zato je vodja hiše Tatjana Fink spregovorila o kulturi poslavljanja.

duhovnostsvetovanjekultura poslavljanjaprostovoljci v Hospicuskrb za svojce

Življenje išče pot

Kultura poslavljanja v Hospicu

Dodajati življenje dnevom in ne dneve življenju. To je temeljna misel vseh, ki v Hiši Ljubhospica skrbijo za umirajoče. Skrbijo pa tudi za njihove svojce, jim omogočajo prostor in priložnost za slovo od najdražjih. Zato je vodja hiše Tatjana Fink spregovorila o kulturi poslavljanja.

VEČ ...|7. 6. 2023
Kultura poslavljanja v Hospicu

Dodajati življenje dnevom in ne dneve življenju. To je temeljna misel vseh, ki v Hiši Ljubhospica skrbijo za umirajoče. Skrbijo pa tudi za njihove svojce, jim omogočajo prostor in priložnost za slovo od najdražjih. Zato je vodja hiše Tatjana Fink spregovorila o kulturi poslavljanja.

s. Meta Potočnik

duhovnostsvetovanjekultura poslavljanjaprostovoljci v Hospicuskrb za svojce

Vstani in hodi

VEČ ...|28. 8. 2022
Projekt inPlaninec

V oddaji Vstani in hodi je bil predstavljen projekt inPlaninec, ki živi v okviru Planinske zveze Slovenije in vabi v gore gibalno ovirane, slepe in slabovidne, gluhe in naglušne in ljudi z motnjo v duševnem razvoju, avtizmom in ADHD. Z nami sta bila Jurček Nowakk, vodja odbora in Planinec in Marjeta Čič, namestnica vodje, ki sta nam predstavila njihovo delo in tudi prihajajoče inkluzijske pohode.

Projekt inPlaninec

V oddaji Vstani in hodi je bil predstavljen projekt inPlaninec, ki živi v okviru Planinske zveze Slovenije in vabi v gore gibalno ovirane, slepe in slabovidne, gluhe in naglušne in ljudi z motnjo v duševnem razvoju, avtizmom in ADHD. Z nami sta bila Jurček Nowakk, vodja odbora in Planinec in Marjeta Čič, namestnica vodje, ki sta nam predstavila njihovo delo in tudi prihajajoče inkluzijske pohode.

invalidigoreprostovoljciinkluzijainkluzijski pohod

Vstani in hodi

Projekt inPlaninec

V oddaji Vstani in hodi je bil predstavljen projekt inPlaninec, ki živi v okviru Planinske zveze Slovenije in vabi v gore gibalno ovirane, slepe in slabovidne, gluhe in naglušne in ljudi z motnjo v duševnem razvoju, avtizmom in ADHD. Z nami sta bila Jurček Nowakk, vodja odbora in Planinec in Marjeta Čič, namestnica vodje, ki sta nam predstavila njihovo delo in tudi prihajajoče inkluzijske pohode.

VEČ ...|28. 8. 2022
Projekt inPlaninec

V oddaji Vstani in hodi je bil predstavljen projekt inPlaninec, ki živi v okviru Planinske zveze Slovenije in vabi v gore gibalno ovirane, slepe in slabovidne, gluhe in naglušne in ljudi z motnjo v duševnem razvoju, avtizmom in ADHD. Z nami sta bila Jurček Nowakk, vodja odbora in Planinec in Marjeta Čič, namestnica vodje, ki sta nam predstavila njihovo delo in tudi prihajajoče inkluzijske pohode.

Damijana Medved

invalidigoreprostovoljciinkluzijainkluzijski pohod

Pojdite in učite

VEČ ...|12. 5. 2019
POTA odhajajo v Kalkuto

V kratkem pogvoru s tremi prostovoljci smo spoznali načrte za njihovo delo med ubogimi v Kalkuti. Povabili so na dobrodelni koncert, ki ga pripravljajo prav z mislijo na pomoč najbolj ubogim.

POTA odhajajo v Kalkuto

V kratkem pogvoru s tremi prostovoljci smo spoznali načrte za njihovo delo med ubogimi v Kalkuti. Povabili so na dobrodelni koncert, ki ga pripravljajo prav z mislijo na pomoč najbolj ubogim.

družbaduhovnostmisijoniprostovoljciIndija

Pojdite in učite

POTA odhajajo v Kalkuto
V kratkem pogvoru s tremi prostovoljci smo spoznali načrte za njihovo delo med ubogimi v Kalkuti. Povabili so na dobrodelni koncert, ki ga pripravljajo prav z mislijo na pomoč najbolj ubogim.
VEČ ...|12. 5. 2019
POTA odhajajo v Kalkuto
V kratkem pogvoru s tremi prostovoljci smo spoznali načrte za njihovo delo med ubogimi v Kalkuti. Povabili so na dobrodelni koncert, ki ga pripravljajo prav z mislijo na pomoč najbolj ubogim.

Jure SešekMarjan Bunič

družbaduhovnostmisijoniprostovoljciIndija

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|17. 6. 2018
P. Robin Schweiger pred svetovnim dnevom begunca

Pred svetovnim dnevom begunca 2018, ki bo v sredo, 20. junija, smo gostili direktorja Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije p. Robina Schweigerja. Povedal nam je več o pripravi oddaje Gradimo odprto družbo, programih pomoči za begunce, ki jih pripravlja JRS in o trenutni begunski situaciji v Sloveniji in Evropi.

P. Robin Schweiger pred svetovnim dnevom begunca

Pred svetovnim dnevom begunca 2018, ki bo v sredo, 20. junija, smo gostili direktorja Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije p. Robina Schweigerja. Povedal nam je več o pripravi oddaje Gradimo odprto družbo, programih pomoči za begunce, ki jih pripravlja JRS in o trenutni begunski situaciji v Sloveniji in Evropi.

infobegunciprostovoljci

Gradimo odprto družbo

P. Robin Schweiger pred svetovnim dnevom begunca
Pred svetovnim dnevom begunca 2018, ki bo v sredo, 20. junija, smo gostili direktorja Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije p. Robina Schweigerja. Povedal nam je več o pripravi oddaje Gradimo odprto družbo, programih pomoči za begunce, ki jih pripravlja JRS in o trenutni begunski situaciji v Sloveniji in Evropi.
VEČ ...|17. 6. 2018
P. Robin Schweiger pred svetovnim dnevom begunca
Pred svetovnim dnevom begunca 2018, ki bo v sredo, 20. junija, smo gostili direktorja Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije p. Robina Schweigerja. Povedal nam je več o pripravi oddaje Gradimo odprto družbo, programih pomoči za begunce, ki jih pripravlja JRS in o trenutni begunski situaciji v Sloveniji in Evropi.

Radio Ognjišče

infobegunciprostovoljci

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|21. 10. 2025
Predstavljamo knjigo z naslovom Drobne travme, ki jo je napisala psihologinja dr. Meg Arroll.

Psihologi se povečini ne ukvarjajo z malimi tegobami s katerimi se srečuje pravzaprav prav vsak izmed nas. Terapevti iščejo velike travme, ki nas zaznamujejo, toda tudi tiste male, drobne stiske so lahko vzrok za velike težave, ki jih zaznamo tako na psihičnem, kot na telesnem področju zdravja, saj izčrpavajo našo iskrivost in življenjski potencial. Dr. Meg Arroll /meg erol/ je psihologinja, znanstvenica in avtorica knjig. Med drugim je napisala tudi zanimivo knjigo z naslovom Drobne travme v kateri pozornost namennja prav temi, ki smo jo pravkar opisali. Za oddajo Sol in luč smo pripravili nekaj odlomkov iz te knjige.

Predstavljamo knjigo z naslovom Drobne travme, ki jo je napisala psihologinja dr. Meg Arroll.

Psihologi se povečini ne ukvarjajo z malimi tegobami s katerimi se srečuje pravzaprav prav vsak izmed nas. Terapevti iščejo velike travme, ki nas zaznamujejo, toda tudi tiste male, drobne stiske so lahko vzrok za velike težave, ki jih zaznamo tako na psihičnem, kot na telesnem področju zdravja, saj izčrpavajo našo iskrivost in življenjski potencial. Dr. Meg Arroll /meg erol/ je psihologinja, znanstvenica in avtorica knjig. Med drugim je napisala tudi zanimivo knjigo z naslovom Drobne travme v kateri pozornost namennja prav temi, ki smo jo pravkar opisali. Za oddajo Sol in luč smo pripravili nekaj odlomkov iz te knjige.

Tadej Sadar

Naš gost

VEČ ...|18. 10. 2025
Drago Tacol

Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.

Drago Tacol

Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.

Matjaž Merljak

spominživljenje

Svetovalnica

VEČ ...|22. 10. 2025
Prezrti čas

P. Ivan Platovnjak je v Svetovalnici predstavil svojo novo knjigo z naslovom Prezrti čas. Govori o stiskah neozdravljivo bolnih, o upanju, ki ga ponuja okolica, o tem, kako pomembno je da smo jim blizu, pa tudi o povsem konkretnih temah, ki nas čakajo pred odhodom in o luči vere.  

Prezrti čas

P. Ivan Platovnjak je v Svetovalnici predstavil svojo novo knjigo z naslovom Prezrti čas. Govori o stiskah neozdravljivo bolnih, o upanju, ki ga ponuja okolica, o tem, kako pomembno je da smo jim blizu, pa tudi o povsem konkretnih temah, ki nas čakajo pred odhodom in o luči vere.  

Tanja Dominko

svetovanjedružbaodnosi

Globine

VEČ ...|14. 10. 2025
Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraduhovnostateizemBogupanjeumetna inteligenca

Komentar tedna

VEČ ...|17. 10. 2025
Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Alenka Puhar

komentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 10. 2025
Občina Vrhnika odstopila od Cankarjeve nagrade - Razstava Odsevi upanja na Koroškem

Občina Vrhnika je odločitev o prekinitvi donacije za Cankarjevo nagrado sprejela po daljšem razmisleku. Skupinska likovna razstava Odsevi upanja se seli na avstrijsko Koroško, v Tinje. Tam jo bodo odprli v četrtek, 23. oktobra ob 18.30.

Občina Vrhnika odstopila od Cankarjeve nagrade - Razstava Odsevi upanja na Koroškem

Občina Vrhnika je odločitev o prekinitvi donacije za Cankarjevo nagrado sprejela po daljšem razmisleku. Skupinska likovna razstava Odsevi upanja se seli na avstrijsko Koroško, v Tinje. Tam jo bodo odprli v četrtek, 23. oktobra ob 18.30.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostOdsevi upanjaCankarjeva nagradaObčina Vrhnika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 10. 2025
Nenad Glücks: Meje mojega jezika so meje mojega sveta

Ob 80-letnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša objavljamo intervju s predstojnikom te ustanove, jezikoslovcem dr. Kozmo Ahačičem. Pravi, da je glede prihodnosti slovenščine previden optimist. V javnosti večkrat slišimo opozorila o ogroženosti našega jezika, vendar zaradi prizadevanja mnogih njegov položaj trenutno ni slab. Po oceni Ahačiča je po razvitosti, relativni prisotnosti v digitalnem svetu in opremljenosti slovenščina celo med prvimi 50 svetovnimi jeziki. Pri čemer je danes v rabi kar okoli sedem tisoč jezikov, od tega jih večina populacije govori nekaj sto. 

Nenad Glücks: Meje mojega jezika so meje mojega sveta

Ob 80-letnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša objavljamo intervju s predstojnikom te ustanove, jezikoslovcem dr. Kozmo Ahačičem. Pravi, da je glede prihodnosti slovenščine previden optimist. V javnosti večkrat slišimo opozorila o ogroženosti našega jezika, vendar zaradi prizadevanja mnogih njegov položaj trenutno ni slab. Po oceni Ahačiča je po razvitosti, relativni prisotnosti v digitalnem svetu in opremljenosti slovenščina celo med prvimi 50 svetovnimi jeziki. Pri čemer je danes v rabi kar okoli sedem tisoč jezikov, od tega jih večina populacije govori nekaj sto. 

Nenad Glücks

komentarpolitikadružba

Spominjamo se

VEČ ...|22. 10. 2025
Spominjamo se dne 22. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 22. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|22. 10. 2025
Še odmeva sporočilo Pohoda za življenje 2025

Objavili smo nagovor zdravnice dr. Bojanke Štern, ki ga je imela 4. oktobra na Pohodu za življenje v Ljubljani. Navedla je več stranpoti v primeru zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki je v resnici pomoč pri samomoru. V Kanadi je že 15 odstotkov transplantiranih organov pridobljenih z evtanazijo, kar daje misliti o prikritih motivacijah pomembnih in bogatih podpornikov t.i. dostojne smrti. 

Še odmeva sporočilo Pohoda za življenje 2025

Objavili smo nagovor zdravnice dr. Bojanke Štern, ki ga je imela 4. oktobra na Pohodu za življenje v Ljubljani. Navedla je več stranpoti v primeru zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki je v resnici pomoč pri samomoru. V Kanadi je že 15 odstotkov transplantiranih organov pridobljenih z evtanazijo, kar daje misliti o prikritih motivacijah pomembnih in bogatih podpornikov t.i. dostojne smrti. 

s. Meta Potočnik

evtanazijatransplantacija organovzdravniki