Informativni prispevki

VEČ ...|30. 7. 2024
Sveta maša v Lurdu, pridiga škofa Jamnika

Slovenski bolniki, invalidi, njihovi pomočniki in drugi romarji smo med 25. in 31. julijem na romanju v Lurdu. Romanje vodi bolniški duhovnik in kaplan lurške votline msgr. Miro Šlibar v soorganizaciji z italijanskim združenjem UNITALSI.

V Lurdu smo povezani z romarji iz sosednjih italijanskih škofij, Gorice, Trsta in Vidma, med katerimi so tudi naši zamejski rojaki. Pri skupnih svetih mašah in procesiji z lučkami smo tako lahko slišali tudi slovensko besedo in petje.

Večino bogoslužij in molitev, kot so križev pot, hvalnice in večernice imamo slovenski romarji v svojem jeziku v priročnih knjižicah, v katerih so tudi opisi dogodkov iz Bernardkinega življenja, krajev v Lurdu ter razne molitve in slovenske pesmi.

Sveta maša v Lurdu, pridiga škofa Jamnika

Slovenski bolniki, invalidi, njihovi pomočniki in drugi romarji smo med 25. in 31. julijem na romanju v Lurdu. Romanje vodi bolniški duhovnik in kaplan lurške votline msgr. Miro Šlibar v soorganizaciji z italijanskim združenjem UNITALSI.

V Lurdu smo povezani z romarji iz sosednjih italijanskih škofij, Gorice, Trsta in Vidma, med katerimi so tudi naši zamejski rojaki. Pri skupnih svetih mašah in procesiji z lučkami smo tako lahko slišali tudi slovensko besedo in petje.

Večino bogoslužij in molitev, kot so križev pot, hvalnice in večernice imamo slovenski romarji v svojem jeziku v priročnih knjižicah, v katerih so tudi opisi dogodkov iz Bernardkinega življenja, krajev v Lurdu ter razne molitve in slovenske pesmi.

infoduhovnostlurdbolnikipridiga

Informativni prispevki

Sveta maša v Lurdu, pridiga škofa Jamnika

Slovenski bolniki, invalidi, njihovi pomočniki in drugi romarji smo med 25. in 31. julijem na romanju v Lurdu. Romanje vodi bolniški duhovnik in kaplan lurške votline msgr. Miro Šlibar v soorganizaciji z italijanskim združenjem UNITALSI.

V Lurdu smo povezani z romarji iz sosednjih italijanskih škofij, Gorice, Trsta in Vidma, med katerimi so tudi naši zamejski rojaki. Pri skupnih svetih mašah in procesiji z lučkami smo tako lahko slišali tudi slovensko besedo in petje.

Večino bogoslužij in molitev, kot so križev pot, hvalnice in večernice imamo slovenski romarji v svojem jeziku v priročnih knjižicah, v katerih so tudi opisi dogodkov iz Bernardkinega življenja, krajev v Lurdu ter razne molitve in slovenske pesmi.

VEČ ...|30. 7. 2024
Sveta maša v Lurdu, pridiga škofa Jamnika

Slovenski bolniki, invalidi, njihovi pomočniki in drugi romarji smo med 25. in 31. julijem na romanju v Lurdu. Romanje vodi bolniški duhovnik in kaplan lurške votline msgr. Miro Šlibar v soorganizaciji z italijanskim združenjem UNITALSI.

V Lurdu smo povezani z romarji iz sosednjih italijanskih škofij, Gorice, Trsta in Vidma, med katerimi so tudi naši zamejski rojaki. Pri skupnih svetih mašah in procesiji z lučkami smo tako lahko slišali tudi slovensko besedo in petje.

Večino bogoslužij in molitev, kot so križev pot, hvalnice in večernice imamo slovenski romarji v svojem jeziku v priročnih knjižicah, v katerih so tudi opisi dogodkov iz Bernardkinega življenja, krajev v Lurdu ter razne molitve in slovenske pesmi.

Radio Ognjišče

infoduhovnostlurdbolnikipridiga

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 7. 2024
Zakonski jubilanti poromali k Mariji pomagaj, blagoslovil jih je škof Šuštar

Ob prazniku staršev Device Marije, svetega Joahima in svete Ane, ki ga obhajamo 26. julija k Mariji Pomagaj tradicionalno priromajo zakonski jubilanti. Dopoldne je slovesno sveto mašo z blagoslovom parov daroval ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.

Zakonski jubilanti poromali k Mariji pomagaj, blagoslovil jih je škof Šuštar

Ob prazniku staršev Device Marije, svetega Joahima in svete Ane, ki ga obhajamo 26. julija k Mariji Pomagaj tradicionalno priromajo zakonski jubilanti. Dopoldne je slovesno sveto mašo z blagoslovom parov daroval ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.

infoduhovnostbrezjepridigaškoffranc šuštarjubilantijubilejzakonzakonci

Informativni prispevki

Zakonski jubilanti poromali k Mariji pomagaj, blagoslovil jih je škof Šuštar

Ob prazniku staršev Device Marije, svetega Joahima in svete Ane, ki ga obhajamo 26. julija k Mariji Pomagaj tradicionalno priromajo zakonski jubilanti. Dopoldne je slovesno sveto mašo z blagoslovom parov daroval ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.

VEČ ...|21. 7. 2024
Zakonski jubilanti poromali k Mariji pomagaj, blagoslovil jih je škof Šuštar

Ob prazniku staršev Device Marije, svetega Joahima in svete Ane, ki ga obhajamo 26. julija k Mariji Pomagaj tradicionalno priromajo zakonski jubilanti. Dopoldne je slovesno sveto mašo z blagoslovom parov daroval ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.

Radio Ognjišče

infoduhovnostbrezjepridigaškoffranc šuštarjubilantijubilejzakonzakonci

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 6. 2024
Nadškof Zore ob mašniškem posvečenju: Danes bo novomašniku v tretje podarjeno maziljenje s sveto krizmo

V ljubljanski stolnici je bil danes v duhovnika posvečen Matjaž Venta iz župnije Dob. Slovesnost je vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. V pridigi je med drugim dejal, da se duhovništvo ne začenja s posvečenjem in tudi ne z vstopom v semenišče. »Duhovništvo, kakor vse drugo v življenju Cerkve, se začenja s spoznanjem matere in očeta, da sta povabljena in poklicana v starševstvo. Podarjen jima je bil otrok in ona dva v skrivnostnem pogovoru najprej vsak globoko v sebi, s svojimi pričakovanji in svojimi vprašanji, s svojimi pomisleki in svojimi strahovi, potem v pogovorih z Bogom in v pogovorih med seboj dozorita do odločitve: »Gospod, sprejemam tvojo voljo.« To je odločilni trenutek življenja družine, življenja vsake skupnosti, življenja naroda in tudi življenja Cerkve,« je dejal nadškof Zore.

Nadškof Zore ob mašniškem posvečenju: Danes bo novomašniku v tretje podarjeno maziljenje s sveto krizmo

V ljubljanski stolnici je bil danes v duhovnika posvečen Matjaž Venta iz župnije Dob. Slovesnost je vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. V pridigi je med drugim dejal, da se duhovništvo ne začenja s posvečenjem in tudi ne z vstopom v semenišče. »Duhovništvo, kakor vse drugo v življenju Cerkve, se začenja s spoznanjem matere in očeta, da sta povabljena in poklicana v starševstvo. Podarjen jima je bil otrok in ona dva v skrivnostnem pogovoru najprej vsak globoko v sebi, s svojimi pričakovanji in svojimi vprašanji, s svojimi pomisleki in svojimi strahovi, potem v pogovorih z Bogom in v pogovorih med seboj dozorita do odločitve: »Gospod, sprejemam tvojo voljo.« To je odločilni trenutek življenja družine, življenja vsake skupnosti, življenja naroda in tudi življenja Cerkve,« je dejal nadškof Zore.

infoduhovnostpridigazorenovomašnik

Informativni prispevki

Nadškof Zore ob mašniškem posvečenju: Danes bo novomašniku v tretje podarjeno maziljenje s sveto krizmo

V ljubljanski stolnici je bil danes v duhovnika posvečen Matjaž Venta iz župnije Dob. Slovesnost je vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. V pridigi je med drugim dejal, da se duhovništvo ne začenja s posvečenjem in tudi ne z vstopom v semenišče. »Duhovništvo, kakor vse drugo v življenju Cerkve, se začenja s spoznanjem matere in očeta, da sta povabljena in poklicana v starševstvo. Podarjen jima je bil otrok in ona dva v skrivnostnem pogovoru najprej vsak globoko v sebi, s svojimi pričakovanji in svojimi vprašanji, s svojimi pomisleki in svojimi strahovi, potem v pogovorih z Bogom in v pogovorih med seboj dozorita do odločitve: »Gospod, sprejemam tvojo voljo.« To je odločilni trenutek življenja družine, življenja vsake skupnosti, življenja naroda in tudi življenja Cerkve,« je dejal nadškof Zore.

VEČ ...|29. 6. 2024
Nadškof Zore ob mašniškem posvečenju: Danes bo novomašniku v tretje podarjeno maziljenje s sveto krizmo

V ljubljanski stolnici je bil danes v duhovnika posvečen Matjaž Venta iz župnije Dob. Slovesnost je vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. V pridigi je med drugim dejal, da se duhovništvo ne začenja s posvečenjem in tudi ne z vstopom v semenišče. »Duhovništvo, kakor vse drugo v življenju Cerkve, se začenja s spoznanjem matere in očeta, da sta povabljena in poklicana v starševstvo. Podarjen jima je bil otrok in ona dva v skrivnostnem pogovoru najprej vsak globoko v sebi, s svojimi pričakovanji in svojimi vprašanji, s svojimi pomisleki in svojimi strahovi, potem v pogovorih z Bogom in v pogovorih med seboj dozorita do odločitve: »Gospod, sprejemam tvojo voljo.« To je odločilni trenutek življenja družine, življenja vsake skupnosti, življenja naroda in tudi življenja Cerkve,« je dejal nadškof Zore.

Radio Ognjišče

infoduhovnostpridigazorenovomašnik

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 6. 2024
Škof Saje novomašniku Gregorju: Cerkev te sprejema z veseljem in moli zate, ti pa moli za ljudi in jim bodi blizu v njih

Ob prazniku svetih Petra in Pavla se v Sloveniji veselimo štirih mašniških posvečenj. Danes bo v ljubljanski stolnici ob 9. uri posvečen Matjaž Venta iz župnije Dob. V koprski stolnici pa bosta ob 17. uri posvečena Luka Jesenko iz župnije Godovič in Mel Kovic iz župnije Miren pri Gorici. To slovesnost bomo neposredno prenašali na Radiu Ognjišče. Že sinoči pa je bil v novomeški stolnici posvečen Gregor Markelc iz župnije Šentrupert. Novomeški škof Andrej Saje je v pridigi med drugim dejal: Dragi Gregor! Kot duhovnik začenjaš poslanstvo delivca zakramentov in oznanjevalca evangelija današnjemu svetu. Evangelij nima meja. Ne vemo, kam te bo zanesla pot oznanjevalca. Za novomašno geslo si si izbral vzklik iz litanij Srca Jezusovega »Upodobi naše srce po svojem srcu«. Do sedaj si se veliko posvečal mladim in začutil velik pomen skupnosti, kjer drug drugemu pomagamo odkrivati Gospodovo obličje. Vse, kar delamo, delamo v Njem in z Njim, ki nas je poklical in poslal, bodi prilično ali neprilično. Ohrani vedrost, vero in pogum. Naj te ne bo strah. Cerkev te sprejema z veseljem in moli zate, ti pa moli za ljudi in jim bodi blizu v njihovih stiskah. Po molitvi in zakramentih se bo tvoje srce preoblikovalo in navzelo Božje ljubezni in jo delilo drugim, predvsem do trpečih in ubogih. Opogumijo naj te tudi zgledi tvojih svetniških sobratov misijonarjev kot je Božji služabnik Andrej Majcen (1904–1999) in drugi, ki so v oddaljenih deželah in nemogočih razmerah bili Božje orodje in priče velikih čudežev.

Škof Saje novomašniku Gregorju: Cerkev te sprejema z veseljem in moli zate, ti pa moli za ljudi in jim bodi blizu v njih

Ob prazniku svetih Petra in Pavla se v Sloveniji veselimo štirih mašniških posvečenj. Danes bo v ljubljanski stolnici ob 9. uri posvečen Matjaž Venta iz župnije Dob. V koprski stolnici pa bosta ob 17. uri posvečena Luka Jesenko iz župnije Godovič in Mel Kovic iz župnije Miren pri Gorici. To slovesnost bomo neposredno prenašali na Radiu Ognjišče. Že sinoči pa je bil v novomeški stolnici posvečen Gregor Markelc iz župnije Šentrupert. Novomeški škof Andrej Saje je v pridigi med drugim dejal: Dragi Gregor! Kot duhovnik začenjaš poslanstvo delivca zakramentov in oznanjevalca evangelija današnjemu svetu. Evangelij nima meja. Ne vemo, kam te bo zanesla pot oznanjevalca. Za novomašno geslo si si izbral vzklik iz litanij Srca Jezusovega »Upodobi naše srce po svojem srcu«. Do sedaj si se veliko posvečal mladim in začutil velik pomen skupnosti, kjer drug drugemu pomagamo odkrivati Gospodovo obličje. Vse, kar delamo, delamo v Njem in z Njim, ki nas je poklical in poslal, bodi prilično ali neprilično. Ohrani vedrost, vero in pogum. Naj te ne bo strah. Cerkev te sprejema z veseljem in moli zate, ti pa moli za ljudi in jim bodi blizu v njihovih stiskah. Po molitvi in zakramentih se bo tvoje srce preoblikovalo in navzelo Božje ljubezni in jo delilo drugim, predvsem do trpečih in ubogih. Opogumijo naj te tudi zgledi tvojih svetniških sobratov misijonarjev kot je Božji služabnik Andrej Majcen (1904–1999) in drugi, ki so v oddaljenih deželah in nemogočih razmerah bili Božje orodje in priče velikih čudežev.

infopridigaduhovnostsaje

Informativni prispevki

Škof Saje novomašniku Gregorju: Cerkev te sprejema z veseljem in moli zate, ti pa moli za ljudi in jim bodi blizu v njih

Ob prazniku svetih Petra in Pavla se v Sloveniji veselimo štirih mašniških posvečenj. Danes bo v ljubljanski stolnici ob 9. uri posvečen Matjaž Venta iz župnije Dob. V koprski stolnici pa bosta ob 17. uri posvečena Luka Jesenko iz župnije Godovič in Mel Kovic iz župnije Miren pri Gorici. To slovesnost bomo neposredno prenašali na Radiu Ognjišče. Že sinoči pa je bil v novomeški stolnici posvečen Gregor Markelc iz župnije Šentrupert. Novomeški škof Andrej Saje je v pridigi med drugim dejal: Dragi Gregor! Kot duhovnik začenjaš poslanstvo delivca zakramentov in oznanjevalca evangelija današnjemu svetu. Evangelij nima meja. Ne vemo, kam te bo zanesla pot oznanjevalca. Za novomašno geslo si si izbral vzklik iz litanij Srca Jezusovega »Upodobi naše srce po svojem srcu«. Do sedaj si se veliko posvečal mladim in začutil velik pomen skupnosti, kjer drug drugemu pomagamo odkrivati Gospodovo obličje. Vse, kar delamo, delamo v Njem in z Njim, ki nas je poklical in poslal, bodi prilično ali neprilično. Ohrani vedrost, vero in pogum. Naj te ne bo strah. Cerkev te sprejema z veseljem in moli zate, ti pa moli za ljudi in jim bodi blizu v njihovih stiskah. Po molitvi in zakramentih se bo tvoje srce preoblikovalo in navzelo Božje ljubezni in jo delilo drugim, predvsem do trpečih in ubogih. Opogumijo naj te tudi zgledi tvojih svetniških sobratov misijonarjev kot je Božji služabnik Andrej Majcen (1904–1999) in drugi, ki so v oddaljenih deželah in nemogočih razmerah bili Božje orodje in priče velikih čudežev.

VEČ ...|29. 6. 2024
Škof Saje novomašniku Gregorju: Cerkev te sprejema z veseljem in moli zate, ti pa moli za ljudi in jim bodi blizu v njih

Ob prazniku svetih Petra in Pavla se v Sloveniji veselimo štirih mašniških posvečenj. Danes bo v ljubljanski stolnici ob 9. uri posvečen Matjaž Venta iz župnije Dob. V koprski stolnici pa bosta ob 17. uri posvečena Luka Jesenko iz župnije Godovič in Mel Kovic iz župnije Miren pri Gorici. To slovesnost bomo neposredno prenašali na Radiu Ognjišče. Že sinoči pa je bil v novomeški stolnici posvečen Gregor Markelc iz župnije Šentrupert. Novomeški škof Andrej Saje je v pridigi med drugim dejal: Dragi Gregor! Kot duhovnik začenjaš poslanstvo delivca zakramentov in oznanjevalca evangelija današnjemu svetu. Evangelij nima meja. Ne vemo, kam te bo zanesla pot oznanjevalca. Za novomašno geslo si si izbral vzklik iz litanij Srca Jezusovega »Upodobi naše srce po svojem srcu«. Do sedaj si se veliko posvečal mladim in začutil velik pomen skupnosti, kjer drug drugemu pomagamo odkrivati Gospodovo obličje. Vse, kar delamo, delamo v Njem in z Njim, ki nas je poklical in poslal, bodi prilično ali neprilično. Ohrani vedrost, vero in pogum. Naj te ne bo strah. Cerkev te sprejema z veseljem in moli zate, ti pa moli za ljudi in jim bodi blizu v njihovih stiskah. Po molitvi in zakramentih se bo tvoje srce preoblikovalo in navzelo Božje ljubezni in jo delilo drugim, predvsem do trpečih in ubogih. Opogumijo naj te tudi zgledi tvojih svetniških sobratov misijonarjev kot je Božji služabnik Andrej Majcen (1904–1999) in drugi, ki so v oddaljenih deželah in nemogočih razmerah bili Božje orodje in priče velikih čudežev.

Radio Ognjišče

infopridigaduhovnostsaje

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 1. 2024
Pridiga škofa Andreja Sajeta v Tinjah

Pridiga škofa Andreja Sajeta.

Pridiga škofa Andreja Sajeta v Tinjah

Pridiga škofa Andreja Sajeta.

infopridigaduhovnostsaje

Informativni prispevki

Pridiga škofa Andreja Sajeta v Tinjah

Pridiga škofa Andreja Sajeta.

VEČ ...|16. 1. 2024
Pridiga škofa Andreja Sajeta v Tinjah

Pridiga škofa Andreja Sajeta.

Radio Ognjišče

infopridigaduhovnostsaje

Dogodki

VEČ ...|29. 1. 2023
Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

nedleja blagrovErvin Mozetičpridiga

Dogodki

Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

VEČ ...|29. 1. 2023
Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Radio Ognjišče

nedleja blagrovErvin Mozetičpridiga

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 4. 2019
Pridiga kardinala Franca Rodeta ob 100-letnici province Hčera krščanske ljubezni – usmiljenk

»Gospod, tvoj Bog, je v tvoji sredi. Tvoj močni rešitelj. Veseli se nad teboj v radosti, prenavlja te v svoji ljubezni,« so besede, ki so jih na svojo jubilejno podobico ob 100-letnici province napisale hčere krščanske ljubezni – usmiljenke. Ustanovila sta jih sveti Vincencij Pavelski in sveta Ludovika de Marillac, v Slovenijo pa jih je pripeljala sestra Leopoldina Jožefa Brandis. Praznovanje je potekalo pri Svetem Jožefu v Celju. Začelo se je s čaščenjem Najsvetejšega, nadaljevalo z akademijo na kateri sta zbrane nagovorila vizitatorica Slovenske province usmiljenk sestra Francka Saje in vrhovni predstojnik oziroma generalni superior Misijonske družbe lazaristov in Hčera krščanske ljubezni Tomaž Mavrič. Praznovanje pa je vrh doseglo z zahvalno sveto mašo, ki jo je ob somaševanju nadškofov, škofov in duhovnikov daroval kardinal Franc Rode.

Pridiga kardinala Franca Rodeta ob 100-letnici province Hčera krščanske ljubezni – usmiljenk

»Gospod, tvoj Bog, je v tvoji sredi. Tvoj močni rešitelj. Veseli se nad teboj v radosti, prenavlja te v svoji ljubezni,« so besede, ki so jih na svojo jubilejno podobico ob 100-letnici province napisale hčere krščanske ljubezni – usmiljenke. Ustanovila sta jih sveti Vincencij Pavelski in sveta Ludovika de Marillac, v Slovenijo pa jih je pripeljala sestra Leopoldina Jožefa Brandis. Praznovanje je potekalo pri Svetem Jožefu v Celju. Začelo se je s čaščenjem Najsvetejšega, nadaljevalo z akademijo na kateri sta zbrane nagovorila vizitatorica Slovenske province usmiljenk sestra Francka Saje in vrhovni predstojnik oziroma generalni superior Misijonske družbe lazaristov in Hčera krščanske ljubezni Tomaž Mavrič. Praznovanje pa je vrh doseglo z zahvalno sveto mašo, ki jo je ob somaševanju nadškofov, škofov in duhovnikov daroval kardinal Franc Rode.

rodekardinalpridigausmiljenkeduhovnost

Informativni prispevki

Pridiga kardinala Franca Rodeta ob 100-letnici province Hčera krščanske ljubezni – usmiljenk
»Gospod, tvoj Bog, je v tvoji sredi. Tvoj močni rešitelj. Veseli se nad teboj v radosti, prenavlja te v svoji ljubezni,« so besede, ki so jih na svojo jubilejno podobico ob 100-letnici province napisale hčere krščanske ljubezni – usmiljenke. Ustanovila sta jih sveti Vincencij Pavelski in sveta Ludovika de Marillac, v Slovenijo pa jih je pripeljala sestra Leopoldina Jožefa Brandis. Praznovanje je potekalo pri Svetem Jožefu v Celju. Začelo se je s čaščenjem Najsvetejšega, nadaljevalo z akademijo na kateri sta zbrane nagovorila vizitatorica Slovenske province usmiljenk sestra Francka Saje in vrhovni predstojnik oziroma generalni superior Misijonske družbe lazaristov in Hčera krščanske ljubezni Tomaž Mavrič. Praznovanje pa je vrh doseglo z zahvalno sveto mašo, ki jo je ob somaševanju nadškofov, škofov in duhovnikov daroval kardinal Franc Rode.
VEČ ...|28. 4. 2019
Pridiga kardinala Franca Rodeta ob 100-letnici province Hčera krščanske ljubezni – usmiljenk
»Gospod, tvoj Bog, je v tvoji sredi. Tvoj močni rešitelj. Veseli se nad teboj v radosti, prenavlja te v svoji ljubezni,« so besede, ki so jih na svojo jubilejno podobico ob 100-letnici province napisale hčere krščanske ljubezni – usmiljenke. Ustanovila sta jih sveti Vincencij Pavelski in sveta Ludovika de Marillac, v Slovenijo pa jih je pripeljala sestra Leopoldina Jožefa Brandis. Praznovanje je potekalo pri Svetem Jožefu v Celju. Začelo se je s čaščenjem Najsvetejšega, nadaljevalo z akademijo na kateri sta zbrane nagovorila vizitatorica Slovenske province usmiljenk sestra Francka Saje in vrhovni predstojnik oziroma generalni superior Misijonske družbe lazaristov in Hčera krščanske ljubezni Tomaž Mavrič. Praznovanje pa je vrh doseglo z zahvalno sveto mašo, ki jo je ob somaševanju nadškofov, škofov in duhovnikov daroval kardinal Franc Rode.

p. Ivan Rampre/Radio Vatikan

rodekardinalpridigausmiljenkeduhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 3. 2019
Pridiga p. Tadeja Strehovca pri zahvalni maši po sodnem postopku

Koordinacija »Mi ne sodimo, mi pomagamo!« v podporo dr. Tadeju Strehovcu, se je danes s sveto mašo v narodnem svetišču Marije Pomagaj zahvalila vsem za pomoč in podporo v času sodnega preganjanja.

Pridiga p. Tadeja Strehovca pri zahvalni maši po sodnem postopku

Koordinacija »Mi ne sodimo, mi pomagamo!« v podporo dr. Tadeju Strehovcu, se je danes s sveto mašo v narodnem svetišču Marije Pomagaj zahvalila vsem za pomoč in podporo v času sodnega preganjanja.

strehovecsojenjetožilstvosvoboda govorapridigamarija pomagajbrezjezahvala

Informativni prispevki

Pridiga p. Tadeja Strehovca pri zahvalni maši po sodnem postopku
Koordinacija »Mi ne sodimo, mi pomagamo!« v podporo dr. Tadeju Strehovcu, se je danes s sveto mašo v narodnem svetišču Marije Pomagaj zahvalila vsem za pomoč in podporo v času sodnega preganjanja.
VEČ ...|23. 3. 2019
Pridiga p. Tadeja Strehovca pri zahvalni maši po sodnem postopku
Koordinacija »Mi ne sodimo, mi pomagamo!« v podporo dr. Tadeju Strehovcu, se je danes s sveto mašo v narodnem svetišču Marije Pomagaj zahvalila vsem za pomoč in podporo v času sodnega preganjanja.

Alen Salihović

strehovecsojenjetožilstvosvoboda govorapridigamarija pomagajbrezjezahvala

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|24. 10. 2025
Nezaupanje v novinarstvo in cunami na obzorju

Nedavno sem, na sicer izjemni prireditvi, avdio festival, ki jo prireja naša nacionalna RTV hiša, poslušal eno najuspešnejših direktoric nacionalnega radia, natančneje, švedskega. Presenetila me je z neposrednostjo in nekakšno domačnostjo, ki pa ni prekrila strokovnosti. Presenetila pa je tudi gostitelja, z njo se je pogovarjal kar direktor Radia Slovenija.

Nezaupanje v novinarstvo in cunami na obzorju

Nedavno sem, na sicer izjemni prireditvi, avdio festival, ki jo prireja naša nacionalna RTV hiša, poslušal eno najuspešnejših direktoric nacionalnega radia, natančneje, švedskega. Presenetila me je z neposrednostjo in nekakšno domačnostjo, ki pa ni prekrila strokovnosti. Presenetila pa je tudi gostitelja, z njo se je pogovarjal kar direktor Radia Slovenija.

Tadej Sadar

komentar

Naš pogled

VEČ ...|21. 10. 2025
Tanja Dominko: Kdo nam kreira vrednote?

Vrednote so tisto, kar nam daje smisel v življenju. Gre za temeljna prepričanja o tem, kaj je prav in kaj narobe, kaj je pomembno in kaj ni. Naše vrednote oblikujejo naše odločitve, naše odnose in našo osebnost. Vrednote so ključnega pomena za uspeh in zadovoljstvo v življenju. Tak zapis je moč najti na spletu in še mnogo drugih, pomensko zelo podobnih. Vsi vemo, kaj vrednote so, so del nas, a kako so nastale in kako jih zasledujemo? Tukaj se bom danes nekoliko ustavila.

Tanja Dominko: Kdo nam kreira vrednote?

Vrednote so tisto, kar nam daje smisel v življenju. Gre za temeljna prepričanja o tem, kaj je prav in kaj narobe, kaj je pomembno in kaj ni. Naše vrednote oblikujejo naše odločitve, naše odnose in našo osebnost. Vrednote so ključnega pomena za uspeh in zadovoljstvo v življenju. Tak zapis je moč najti na spletu in še mnogo drugih, pomensko zelo podobnih. Vsi vemo, kaj vrednote so, so del nas, a kako so nastale in kako jih zasledujemo? Tukaj se bom danes nekoliko ustavila.

Tanja Dominko

komentar

Pogovor o

VEČ ...|22. 10. 2025
O razmerah na ljubljanski urgenci

V oddaji smo predstavili razmere na ljubljanski urgenci, spregovorili o razlogih vse daljše čakalne vrste in pomanjkanje bolniških kapacitet ter o možnih rešitvah. Gosta sta bila vodja Internistične prve pomoči UKC Ljubljana dr. Hugon Možina in predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije dipl. medicinska sestra Anita Prelec. Ministrstvo za zdravje pa nam je poslalo pisne odgovore.

O razmerah na ljubljanski urgenci

V oddaji smo predstavili razmere na ljubljanski urgenci, spregovorili o razlogih vse daljše čakalne vrste in pomanjkanje bolniških kapacitet ter o možnih rešitvah. Gosta sta bila vodja Internistične prve pomoči UKC Ljubljana dr. Hugon Možina in predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije dipl. medicinska sestra Anita Prelec. Ministrstvo za zdravje pa nam je poslalo pisne odgovore.

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Globine

VEČ ...|14. 10. 2025
Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraduhovnostateizemBogupanjeumetna inteligenca

Sol in luč

VEČ ...|21. 10. 2025
Predstavljamo knjigo z naslovom Drobne travme, ki jo je napisala psihologinja dr. Meg Arroll.

Psihologi se povečini ne ukvarjajo z malimi tegobami s katerimi se srečuje pravzaprav prav vsak izmed nas. Terapevti iščejo velike travme, ki nas zaznamujejo, toda tudi tiste male, drobne stiske so lahko vzrok za velike težave, ki jih zaznamo tako na psihičnem, kot na telesnem področju zdravja, saj izčrpavajo našo iskrivost in življenjski potencial. Dr. Meg Arroll /meg erol/ je psihologinja, znanstvenica in avtorica knjig. Med drugim je napisala tudi zanimivo knjigo z naslovom Drobne travme v kateri pozornost namennja prav temi, ki smo jo pravkar opisali. Za oddajo Sol in luč smo pripravili nekaj odlomkov iz te knjige.

Predstavljamo knjigo z naslovom Drobne travme, ki jo je napisala psihologinja dr. Meg Arroll.

Psihologi se povečini ne ukvarjajo z malimi tegobami s katerimi se srečuje pravzaprav prav vsak izmed nas. Terapevti iščejo velike travme, ki nas zaznamujejo, toda tudi tiste male, drobne stiske so lahko vzrok za velike težave, ki jih zaznamo tako na psihičnem, kot na telesnem področju zdravja, saj izčrpavajo našo iskrivost in življenjski potencial. Dr. Meg Arroll /meg erol/ je psihologinja, znanstvenica in avtorica knjig. Med drugim je napisala tudi zanimivo knjigo z naslovom Drobne travme v kateri pozornost namennja prav temi, ki smo jo pravkar opisali. Za oddajo Sol in luč smo pripravili nekaj odlomkov iz te knjige.

Tadej Sadar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 10. 2025
Nagrada za prizadevanja za manjšino

Odvetnik Rudi Vouk je prejel nagrado, poimenovano po Ferdinandu Bergerju, s katero Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora nagrajuje civilnodružbeno zavzemanje. Odličje je prejel tudi Alaaeddin Alhalabi, po rodu iz Sirije, ki v februarskem atentatu v Beljaku storilca z avtom podrl na tla. V govoru je Colette M. Schmidt, urednica časnika „Der Standard, obema nagrajencema izrazila spoštovanje za pogum in vztrajnost, lik odvetnika Rudija Vouka pa predstavila v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 7. člena. Nato je vključila še zadnji politični razplet. „Žalostno in sramotno je, da spet stojimo pred pomazanimi dvojezičnimi krajevnimi napisi – več kot 50 let po pogromu na dvojezična napise, ko je oče takrat sedemletnega Rudija Vouka pobral uničene dvojezične table in sina fotografiral pred praznimi tablicami. Vse dvojezične krajevne table, tarče zadnjega vandalizma, se nahajajo v okolici Muzeja Peršman, za katerega je po policijski raciji julija nastopil kot odvetnik Rudi Vouk“, je v govoru povzela Colette M. Schmidt. Obema nagrajencema je čestitala državnozborska poslanka in deželna govornica zelenih Olga Voglauer. V izjavi je zapisala, da sta oba pokazala, kaj pomeni odgovornost v demokraciji. Voukovo zavzemanje za pravice manjšin, pravno državo in demokracijo že desetletja oblikuje Koroško in Avstrijo ter si zasluži najvišje priznanje, je med drugim zapisala. Rudiju Vouku je na družbenem omrežju X čestitala slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Nagrada za prizadevanja za manjšino

Odvetnik Rudi Vouk je prejel nagrado, poimenovano po Ferdinandu Bergerju, s katero Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora nagrajuje civilnodružbeno zavzemanje. Odličje je prejel tudi Alaaeddin Alhalabi, po rodu iz Sirije, ki v februarskem atentatu v Beljaku storilca z avtom podrl na tla. V govoru je Colette M. Schmidt, urednica časnika „Der Standard, obema nagrajencema izrazila spoštovanje za pogum in vztrajnost, lik odvetnika Rudija Vouka pa predstavila v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 7. člena. Nato je vključila še zadnji politični razplet. „Žalostno in sramotno je, da spet stojimo pred pomazanimi dvojezičnimi krajevnimi napisi – več kot 50 let po pogromu na dvojezična napise, ko je oče takrat sedemletnega Rudija Vouka pobral uničene dvojezične table in sina fotografiral pred praznimi tablicami. Vse dvojezične krajevne table, tarče zadnjega vandalizma, se nahajajo v okolici Muzeja Peršman, za katerega je po policijski raciji julija nastopil kot odvetnik Rudi Vouk“, je v govoru povzela Colette M. Schmidt. Obema nagrajencema je čestitala državnozborska poslanka in deželna govornica zelenih Olga Voglauer. V izjavi je zapisala, da sta oba pokazala, kaj pomeni odgovornost v demokraciji. Voukovo zavzemanje za pravice manjšin, pravno državo in demokracijo že desetletja oblikuje Koroško in Avstrijo ter si zasluži najvišje priznanje, je med drugim zapisala. Rudiju Vouku je na družbenem omrežju X čestitala slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 10. 2025
Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina.  Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina.  Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 10. 2025
Barbara Jaki o razstavi Barok v Narodni galeriji

V Narodni galeriji v Ljubljani se zaključuje velika umetnostna razstava Barok slikarstvo in kiparstvo. Na ogled bo še do 9. novembra in pred mikrofon smo povabili direktorico dr. Barbaro Jaki, ki nas je v času jesenskih počitnic povabila k ogledu nekaterih največjih likovnih zakladov pri nas. Hkrati pa nam je predstavila tudi tri prihajajoče razstave, ki bodo obiskovalce razveselile v mesecu novembru.

Barbara Jaki o razstavi Barok v Narodni galeriji

V Narodni galeriji v Ljubljani se zaključuje velika umetnostna razstava Barok slikarstvo in kiparstvo. Na ogled bo še do 9. novembra in pred mikrofon smo povabili direktorico dr. Barbaro Jaki, ki nas je v času jesenskih počitnic povabila k ogledu nekaterih največjih likovnih zakladov pri nas. Hkrati pa nam je predstavila tudi tri prihajajoče razstave, ki bodo obiskovalce razveselile v mesecu novembru.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostBarbara JakiNarodna galerijaBarok slikarstvo kiparstvo

Komentar Zanima.me

VEČ ...|27. 10. 2025
Martin Nahtigal: Novo mesto krvavi, vlada molči: mafija vodi igro, Romi le fasada?

V Novem mestu je umrl človek. Oče, mož, član lokalne skupnosti. Pred lokalom, pred očmi ljudi, v času, ko država rada govori o skupnosti, strpnosti in dialogu. Ko so fotografije in posnetki krožili po spletu, so mediji povedali, kar so pač lahko povedali; nekateri previdno, drugi bolj neposredno. Policija je delala svoje, premier je sklical krizni sestanek. Zgolj trenutna kriza? Pošteno bi bilo povedati resnico: kriza ni včerajšnja, kriza je večletna. In ni lokalna, je nacionalna. Več.

Martin Nahtigal: Novo mesto krvavi, vlada molči: mafija vodi igro, Romi le fasada?

V Novem mestu je umrl človek. Oče, mož, član lokalne skupnosti. Pred lokalom, pred očmi ljudi, v času, ko država rada govori o skupnosti, strpnosti in dialogu. Ko so fotografije in posnetki krožili po spletu, so mediji povedali, kar so pač lahko povedali; nekateri previdno, drugi bolj neposredno. Policija je delala svoje, premier je sklical krizni sestanek. Zgolj trenutna kriza? Pošteno bi bilo povedati resnico: kriza ni včerajšnja, kriza je večletna. In ni lokalna, je nacionalna. Več.

Martin Nahtigal

komentarpolitikadružba