Ob praznikih vseh svetih in vernih rajnih se je znova postavilo vprašanje: kdaj bo 3.450 žrtev, izkopanih iz Jame pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu in »začasno« shranjenih v garaži kočevskega komunalnega podjetja, dobilo temeljno civilizacijsko pravico do groba na kraju, ki si ga zanje želijo njihovi svojci – v prestolnici slovenske države?
Tako je svoje razmišljanje začel Bogomir Štefanič. V celoti ga lahko preberete na spletnih straneh katoliškega tednika Družina.
Ob praznikih vseh svetih in vernih rajnih se je znova postavilo vprašanje: kdaj bo 3.450 žrtev, izkopanih iz Jame pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu in »začasno« shranjenih v garaži kočevskega komunalnega podjetja, dobilo temeljno civilizacijsko pravico do groba na kraju, ki si ga zanje želijo njihovi svojci – v prestolnici slovenske države?
Tako je svoje razmišljanje začel Bogomir Štefanič. V celoti ga lahko preberete na spletnih straneh katoliškega tednika Družina.
Pred dnevi sem ob izidu pesmi Only Good Will Grow naletel na zanimivo misel njenega avtorja, kanadskega glasbenika Matt-a Maher-a. Govoril je o posebnih krajih, kjer se zdi, da se ta svet in duhovni svet približata, skoraj dotakneta. Krajih, kjer razum in srce zaslutita, da sta v stiku z nečim večnim, transcendentnim. Kjer se tukaj in zdaj stikata z večnostjo. Na Irskem takim krajem pravijo ‘Thin places’, kar bi lahko prevedli kot tanki kraji, torej kraji, kjer je zavesa med tem in onim svetom tanjša. Verjamem, da je vsak od nas kdaj občutil vsaj kanček te bližine. Mogoče v veličastni ostrini visokogorja ali v tišini meglic zgodnjega jutra, mogoče ob skupni molitvi tesno povezane družine ali ob zadnjem slovesu od dragega prijatelja ali svojca … Ko je torej ta sveti kraj pogojen oziroma zaživi zaradi tam zbranih, ki so med seboj uglašeni in s podobno željo odprti za dotik Svetega …
Tako je svoj komentar začel Andrej Jerman, celotno besedilo pa je objavljeno na spletni strani Radia Ognjišče.
Pred dnevi sem ob izidu pesmi Only Good Will Grow naletel na zanimivo misel njenega avtorja, kanadskega glasbenika Matt-a Maher-a. Govoril je o posebnih krajih, kjer se zdi, da se ta svet in duhovni svet približata, skoraj dotakneta. Krajih, kjer razum in srce zaslutita, da sta v stiku z nečim večnim, transcendentnim. Kjer se tukaj in zdaj stikata z večnostjo. Na Irskem takim krajem pravijo ‘Thin places’, kar bi lahko prevedli kot tanki kraji, torej kraji, kjer je zavesa med tem in onim svetom tanjša. Verjamem, da je vsak od nas kdaj občutil vsaj kanček te bližine. Mogoče v veličastni ostrini visokogorja ali v tišini meglic zgodnjega jutra, mogoče ob skupni molitvi tesno povezane družine ali ob zadnjem slovesu od dragega prijatelja ali svojca … Ko je torej ta sveti kraj pogojen oziroma zaživi zaradi tam zbranih, ki so med seboj uglašeni in s podobno željo odprti za dotik Svetega …
Tako je svoj komentar začel Andrej Jerman, celotno besedilo pa je objavljeno na spletni strani Radia Ognjišče.
V oddaji Naš gost je bil z nami dr. Avguštin Mencinger. Bil je poslanec prvega sklica slovenskega parlamenta. Kot zdravnik, tudi v klubih in reprezentancah, je bil udeleženec treh olimpijskih iger. Deluje na športnem, kulturnem in turističnem področju. Bil je župnijski ključar v Radovljici, je malteški vitez in prejemnik različnih priznanj. Spoznajte častnega občana, ki je tudi izvrsten pripovedovalec zgodb in zanimivih doživetij z res različnih področij.
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, na kaj pomislite ob imenu Barcelona?
Morda na glavno mesto Katalonije ali na drugo največje v Španiji, ki slovi po še nedokončani stolnici Sagrada Familia? Mogoče na baziliko Santa Maria del Mar, Kolumbov spomenik, ulico La Rambla, akvarij, slavno nogometno ekipo in stadion Camp Nou? Nemara na prelepo pesem pokojnega Freddieja Mercuryja in olimpijske igre? Ali na slikovit samostan Montserrat, ki se nahaja v bližnjem gorovju v skalovju in je najbolj obiskan španski romarski kraj s kipom katalonske zaščitnice črne Marije?
Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.
Korotan je nedvomno simbol slovenstva na Dunaju, slovenska politika se je poenotila, da je to “strateška naložba”. Tako je ob obisku na Dunaju v začetku tega tedna naglasil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. V študentskem domu in hotelu Korotan se je srečal s slovenskimi društvi. Obiskal je Center narodnih skupnosti, se udeležil prireditve Slovenska jesen na Dunaju ter si ogledal Knafljevo ustanovo in šolo Komensky. Letos je, tudi skladno s prizadevanji Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je vodil medresorsko skupino za reševanje problematike v Korotanu, Slovenski državni holding v imenu in za račun Republike Slovenije izvedel dokapitalizacijo družbe Študentski dom Korotan z denarnim vložkom v višini 1,9 milijona evrov. Podpredsednik slovenske vlade minister Arčon meni, da je največji izziv za slovenska društva na Dunaju, kako dati domu Korotan življenje, povezati društva in pridobiti čimvečje število tamkajšnjih rojakov na različnih dogodkih, ki so vsebinsko pestri.
Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.
Društvo Blaž Potočnikova čitalnica vabi nocoj (21.11.2024) ob 17. uri na spominski večer ob 101. obletnici rojstva slikarja Milana Butine. V galeriji Gunclje na Kosijevi ulici si lahko ob tej priložnosti ogledate tudi razstavo njegovih slik, ki so jo odprli 7. novembra. Pred mikrofon smo v imenu društva povabili Franca Zavodnika.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
V Ljubljani so prejšnji teden pripravili tradicionalno mednarodno konferenco “Dan inovacij, letos z naslovom “Življenje in delo v zdravem okolju”. Med pripravljavci je bil tudi dr. Igor Kovač z Inštituta Jožef Stefan.