Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 7. 2022
Obnovljena rojstna hiša Neže Maurer, slovenska opera Deklica z vžigalicami

Polzelska občina je končala obnovo rojstne hiše pesnice Neže Maurer, ki se je začela septembra lani. Občina je tako postala bogatejša za obnovljen kulturni spomenik, na katerem bo gradila razvoj muzejske dejavnosti in literarnega turizma. V Križevniški cerkvi je bila v sklopu Ljubljana festivala na sporedu slovenska opera Deklica z vžigalicami skladateljice Tine Mauko. Umetnica je libreto opere napisala po predlogi istoimenske pravljice Hansa Christiana Andersena. Vsebina zgodbe je še danes aktualna.

Obnovljena rojstna hiša Neže Maurer, slovenska opera Deklica z vžigalicami

Polzelska občina je končala obnovo rojstne hiše pesnice Neže Maurer, ki se je začela septembra lani. Občina je tako postala bogatejša za obnovljen kulturni spomenik, na katerem bo gradila razvoj muzejske dejavnosti in literarnega turizma. V Križevniški cerkvi je bila v sklopu Ljubljana festivala na sporedu slovenska opera Deklica z vžigalicami skladateljice Tine Mauko. Umetnica je libreto opere napisala po predlogi istoimenske pravljice Hansa Christiana Andersena. Vsebina zgodbe je še danes aktualna.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmopera

Kulturni utrinki

Obnovljena rojstna hiša Neže Maurer, slovenska opera Deklica z vžigalicami

Polzelska občina je končala obnovo rojstne hiše pesnice Neže Maurer, ki se je začela septembra lani. Občina je tako postala bogatejša za obnovljen kulturni spomenik, na katerem bo gradila razvoj muzejske dejavnosti in literarnega turizma. V Križevniški cerkvi je bila v sklopu Ljubljana festivala na sporedu slovenska opera Deklica z vžigalicami skladateljice Tine Mauko. Umetnica je libreto opere napisala po predlogi istoimenske pravljice Hansa Christiana Andersena. Vsebina zgodbe je še danes aktualna.

VEČ ...|26. 7. 2022
Obnovljena rojstna hiša Neže Maurer, slovenska opera Deklica z vžigalicami

Polzelska občina je končala obnovo rojstne hiše pesnice Neže Maurer, ki se je začela septembra lani. Občina je tako postala bogatejša za obnovljen kulturni spomenik, na katerem bo gradila razvoj muzejske dejavnosti in literarnega turizma. V Križevniški cerkvi je bila v sklopu Ljubljana festivala na sporedu slovenska opera Deklica z vžigalicami skladateljice Tine Mauko. Umetnica je libreto opere napisala po predlogi istoimenske pravljice Hansa Christiana Andersena. Vsebina zgodbe je še danes aktualna.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmopera

Komentar Časnik.si

VEČ ...|8. 6. 2022
Tina Bohak Adam: Koncertno petje je odsev duše

V spomin na nedavno umrlo koncertno pevko Marijo Bitenc Samec je Tina Bohak Adam pripravila zapis o njenem življenju in delu. Z zgodnjo odločitvijo, da postane pevka, je nizala velike uspehe po vsej Evropi, med drugim je koncertirala tudi v londonski eminentni dvorani Royal Albert Hall.

V 70. in 80. letih je nastopala po manjših slovenskih krajih z namenoma približanja opernih arij ter klasičnih samospevov mladim. Kariero je zaokrožila z odmevnim koncertom komorne glasbe v Cankarjevem domu leta 1987. Leta 2003 je bil izdan njen diskografski Faksimile, na katerem so bili dodani še štirje Škerjančevi samospevi ter trije samospevi Danila Švare. Leta 2018 je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla znanstvena monografija o njeni življenjski in umetniški poti (Tina Bohak Adam: Hočem postati pevka). Je tudi prejemnica Bettetove nagrade.

Marija Bitenc Samec je pustila močan pečat v glasbeni zgodovini, a vedno postavljala družino na prvo mesto.

Tina Bohak Adam: Koncertno petje je odsev duše

V spomin na nedavno umrlo koncertno pevko Marijo Bitenc Samec je Tina Bohak Adam pripravila zapis o njenem življenju in delu. Z zgodnjo odločitvijo, da postane pevka, je nizala velike uspehe po vsej Evropi, med drugim je koncertirala tudi v londonski eminentni dvorani Royal Albert Hall.

V 70. in 80. letih je nastopala po manjših slovenskih krajih z namenoma približanja opernih arij ter klasičnih samospevov mladim. Kariero je zaokrožila z odmevnim koncertom komorne glasbe v Cankarjevem domu leta 1987. Leta 2003 je bil izdan njen diskografski Faksimile, na katerem so bili dodani še štirje Škerjančevi samospevi ter trije samospevi Danila Švare. Leta 2018 je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla znanstvena monografija o njeni življenjski in umetniški poti (Tina Bohak Adam: Hočem postati pevka). Je tudi prejemnica Bettetove nagrade.

Marija Bitenc Samec je pustila močan pečat v glasbeni zgodovini, a vedno postavljala družino na prvo mesto.

Marija Bitenc SamecFaksimilesamospeviklasična glasbaopera

Komentar Časnik.si

Tina Bohak Adam: Koncertno petje je odsev duše

V spomin na nedavno umrlo koncertno pevko Marijo Bitenc Samec je Tina Bohak Adam pripravila zapis o njenem življenju in delu. Z zgodnjo odločitvijo, da postane pevka, je nizala velike uspehe po vsej Evropi, med drugim je koncertirala tudi v londonski eminentni dvorani Royal Albert Hall.

V 70. in 80. letih je nastopala po manjših slovenskih krajih z namenoma približanja opernih arij ter klasičnih samospevov mladim. Kariero je zaokrožila z odmevnim koncertom komorne glasbe v Cankarjevem domu leta 1987. Leta 2003 je bil izdan njen diskografski Faksimile, na katerem so bili dodani še štirje Škerjančevi samospevi ter trije samospevi Danila Švare. Leta 2018 je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla znanstvena monografija o njeni življenjski in umetniški poti (Tina Bohak Adam: Hočem postati pevka). Je tudi prejemnica Bettetove nagrade.

Marija Bitenc Samec je pustila močan pečat v glasbeni zgodovini, a vedno postavljala družino na prvo mesto.

VEČ ...|8. 6. 2022
Tina Bohak Adam: Koncertno petje je odsev duše

V spomin na nedavno umrlo koncertno pevko Marijo Bitenc Samec je Tina Bohak Adam pripravila zapis o njenem življenju in delu. Z zgodnjo odločitvijo, da postane pevka, je nizala velike uspehe po vsej Evropi, med drugim je koncertirala tudi v londonski eminentni dvorani Royal Albert Hall.

V 70. in 80. letih je nastopala po manjših slovenskih krajih z namenoma približanja opernih arij ter klasičnih samospevov mladim. Kariero je zaokrožila z odmevnim koncertom komorne glasbe v Cankarjevem domu leta 1987. Leta 2003 je bil izdan njen diskografski Faksimile, na katerem so bili dodani še štirje Škerjančevi samospevi ter trije samospevi Danila Švare. Leta 2018 je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla znanstvena monografija o njeni življenjski in umetniški poti (Tina Bohak Adam: Hočem postati pevka). Je tudi prejemnica Bettetove nagrade.

Marija Bitenc Samec je pustila močan pečat v glasbeni zgodovini, a vedno postavljala družino na prvo mesto.

Tina Bohak Adam

Marija Bitenc SamecFaksimilesamospeviklasična glasbaopera

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 5. 2022
Rok Golob o kozmični operi Sound v ljubljanski Operi

Rok Golob o kozmični operi Sound v ljubljanski Operi

kulturaglasbagledališčeopera SoundRok Golob

Kulturni utrinki

Rok Golob o kozmični operi Sound v ljubljanski Operi
VEČ ...|18. 5. 2022
Rok Golob o kozmični operi Sound v ljubljanski Operi

Jože Bartolj

kulturaglasbagledališčeopera SoundRok Golob

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 6. 2021
Marko Hribernik o Šivičevi operi Samorog

Marko Hribernik o Šivičevi operi Samorog

kulturaglasbaMarko Hribernikopera Samorog

Kulturni utrinki

Marko Hribernik o Šivičevi operi Samorog
VEČ ...|4. 6. 2021
Marko Hribernik o Šivičevi operi Samorog

Jože Bartolj

kulturaglasbaMarko Hribernikopera Samorog

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|16. 2. 2020
Vilma Bukovec (1920 - 2016)

Tokrat želimo predstaviti operna in koncertna pevka Vilmo Búkovec, ki sodi med vodilne slovenske sopranistke po drugi svetovni vojni. Pevsko pot je začela na cerkvenem koru v Trebnejm in v naslednjih desetletjih z nekaterimi sopevci ljubljansko opero dvignila na evropsko raven.

Vilma Bukovec (1920 - 2016)

Tokrat želimo predstaviti operna in koncertna pevka Vilmo Búkovec, ki sodi med vodilne slovenske sopranistke po drugi svetovni vojni. Pevsko pot je začela na cerkvenem koru v Trebnejm in v naslednjih desetletjih z nekaterimi sopevci ljubljansko opero dvignila na evropsko raven.

glasbaspominizobraževanjekulturaopera

Graditelji slovenskega doma

Vilma Bukovec (1920 - 2016)
Tokrat želimo predstaviti operna in koncertna pevka Vilmo Búkovec, ki sodi med vodilne slovenske sopranistke po drugi svetovni vojni. Pevsko pot je začela na cerkvenem koru v Trebnejm in v naslednjih desetletjih z nekaterimi sopevci ljubljansko opero dvignila na evropsko raven.
VEČ ...|16. 2. 2020
Vilma Bukovec (1920 - 2016)
Tokrat želimo predstaviti operna in koncertna pevka Vilmo Búkovec, ki sodi med vodilne slovenske sopranistke po drugi svetovni vojni. Pevsko pot je začela na cerkvenem koru v Trebnejm in v naslednjih desetletjih z nekaterimi sopevci ljubljansko opero dvignila na evropsko raven.

Tone Gorjup

glasbaspominizobraževanjekulturaopera

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 2. 2020
Nastaja opera o Prešernovi muzi Primičevi Juliji

Prisluhnite drugemu pogovoru ob novonastjajoči operi Julija, skladatelja Aleša Makovca. Poleg njega je bil gost avtor libreta ddr. Igor Grdina in pa vd. direktorice novomeškega kulturnega zvoda Dolores Kores.

Nastaja opera o Prešernovi muzi Primičevi Juliji

Prisluhnite drugemu pogovoru ob novonastjajoči operi Julija, skladatelja Aleša Makovca. Poleg njega je bil gost avtor libreta ddr. Igor Grdina in pa vd. direktorice novomeškega kulturnega zvoda Dolores Kores.

kulturaopera JulijaIgor GrdinaAleš MakovacDolores Kores

Kulturni utrinki

Nastaja opera o Prešernovi muzi Primičevi Juliji
Prisluhnite drugemu pogovoru ob novonastjajoči operi Julija, skladatelja Aleša Makovca. Poleg njega je bil gost avtor libreta ddr. Igor Grdina in pa vd. direktorice novomeškega kulturnega zvoda Dolores Kores.
VEČ ...|13. 2. 2020
Nastaja opera o Prešernovi muzi Primičevi Juliji
Prisluhnite drugemu pogovoru ob novonastjajoči operi Julija, skladatelja Aleša Makovca. Poleg njega je bil gost avtor libreta ddr. Igor Grdina in pa vd. direktorice novomeškega kulturnega zvoda Dolores Kores.

Jože Bartolj

kulturaopera JulijaIgor GrdinaAleš MakovacDolores Kores

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 1. 2020
Nastaja opera o Prešernovi muzi Primičevi Juliji

Skladatelj opere Julija Aleš Makovac, avtor libreta je ddr. Igor Grdina in pa v. d. direktorice Zavoda Novo mesto Dolores Kores onastajanju nove opere o večni ljubezni Julija.

Nastaja opera o Prešernovi muzi Primičevi Juliji

Skladatelj opere Julija Aleš Makovac, avtor libreta je ddr. Igor Grdina in pa v. d. direktorice Zavoda Novo mesto Dolores Kores onastajanju nove opere o večni ljubezni Julija.

kulturaopera JulijaIgor GrdinaAleš MakovacDolores Kores

Kulturni utrinki

Nastaja opera o Prešernovi muzi Primičevi Juliji
Skladatelj opere Julija Aleš Makovac, avtor libreta je ddr. Igor Grdina in pa v. d. direktorice Zavoda Novo mesto Dolores Kores onastajanju nove opere o večni ljubezni Julija.
VEČ ...|24. 1. 2020
Nastaja opera o Prešernovi muzi Primičevi Juliji
Skladatelj opere Julija Aleš Makovac, avtor libreta je ddr. Igor Grdina in pa v. d. direktorice Zavoda Novo mesto Dolores Kores onastajanju nove opere o večni ljubezni Julija.

Jože Bartolj

kulturaopera JulijaIgor GrdinaAleš MakovacDolores Kores

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 12. 2019
Skladatelj Gregor Zagorc o prvi tamburaški operi Ambrož in Katarina

Skladatelj Gregor Zagorc o prvi tamburaški operi Ambrož in Katarina

kulturaopera Ambrož in KatarinaGregor Zagorc

Kulturni utrinki

Skladatelj Gregor Zagorc o prvi tamburaški operi Ambrož in Katarina
VEČ ...|30. 12. 2019
Skladatelj Gregor Zagorc o prvi tamburaški operi Ambrož in Katarina

Jože Bartolj

kulturaopera Ambrož in KatarinaGregor Zagorc

Priporočamo
|
Aktualno

Zgodbe za otroke

VEČ ...|8. 8. 2022
V+D-N

Don Bosko je mlade fante učil prav živeti. Povsem preprosto formulo jim je zaupal: V+D-N. Saj bi vam radi povedali kaj je mislil z njo, kaj pomeni, pa bi vam vnaprej razkrili bistvo novega dela zgodbe o velikanu. Zato: prisluhnite, vabljeni!

V+D-N

Don Bosko je mlade fante učil prav živeti. Povsem preprosto formulo jim je zaupal: V+D-N. Saj bi vam radi povedali kaj je mislil z njo, kaj pomeni, pa bi vam vnaprej razkrili bistvo novega dela zgodbe o velikanu. Zato: prisluhnite, vabljeni!

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Komentar tedna

VEČ ...|5. 8. 2022
S. Emanuela Žardin: O svobodi govora z druge strani

Zadnje tedne se skoraj obvezno v enem ali drugem mediju pojavi kakšen zapis o svobodi govora. Sedanja oblast to človekovo pravico razume kot nekaj, kar si pridobiš z zmago na volitvah in lahko uporabljaš za utišanje vseh drugače mislečih.

S. Emanuela Žardin: O svobodi govora z druge strani

Zadnje tedne se skoraj obvezno v enem ali drugem mediju pojavi kakšen zapis o svobodi govora. Sedanja oblast to človekovo pravico razume kot nekaj, kar si pridobiš z zmago na volitvah in lahko uporabljaš za utišanje vseh drugače mislečih.

Emanuela Žardin

komentardružbapolitika

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|2. 8. 2022
Glasbene novosti in disco glasba - DJ Dady

Po glasbenih novostih zasedb Tretji kanu in Žavbi brothers nas DJ Dady popelje v disko.

Glasbene novosti in disco glasba - DJ Dady

Po glasbenih novostih zasedb Tretji kanu in Žavbi brothers nas DJ Dady popelje v disko.

Marjan Bunič

mladistariglasbakulturazabavapogovor

Pogovor o

VEČ ...|3. 8. 2022
Dr. Lahovnik o inflaciji, draginjskih ukrepih ter spremembah davčne zakonodaje, o slednjih tudi mag. Simič

V Pogovoru o smo gostili ekonomista in profesorja dr. Mateja Lahovnika. Z njim smo se pogovarjali o zaostreni ekonomski sliki v svetu pa tudi o ukrepih, ki jih zoper draginjo pripravlja slovenska vlada. Za komentar draginjskih ukrepov smo vprašali predstavnika predsednika Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Blaža Cvara, za komentar visoke inflacije pa glavnega ekonomista pri Gospodarski zobnici Slovenije Bojana Ivanca. Davčni strokovnjak mag. Ivan Simič pa je, tako kot dr. Lahovnik komentiral nove predloge sprememb davčne zakonodaje, ki bo dodatno obdavčila visokokvalificirane delavce in oddajanje nepremičnin.

 

Dr. Lahovnik o inflaciji, draginjskih ukrepih ter spremembah davčne zakonodaje, o slednjih tudi mag. Simič

V Pogovoru o smo gostili ekonomista in profesorja dr. Mateja Lahovnika. Z njim smo se pogovarjali o zaostreni ekonomski sliki v svetu pa tudi o ukrepih, ki jih zoper draginjo pripravlja slovenska vlada. Za komentar draginjskih ukrepov smo vprašali predstavnika predsednika Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Blaža Cvara, za komentar visoke inflacije pa glavnega ekonomista pri Gospodarski zobnici Slovenije Bojana Ivanca. Davčni strokovnjak mag. Ivan Simič pa je, tako kot dr. Lahovnik komentiral nove predloge sprememb davčne zakonodaje, ki bo dodatno obdavčila visokokvalificirane delavce in oddajanje nepremičnin.

 

Alen Salihović

pogovor oinflacijadraginjapolitikainfodavki

Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2022
Slovesnost ob Dnevu državnosti iz Parka vojaške zgodovine Pivka

Sodelovali so:

  • Prifarci
  • Komorni godalni orkester Cantabile
  • Aleksander Mežek
  • Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec
  • Manca Izmajlova
  • Slavnostni govornik Alojz Kovšca
  • Slavnostni govornik dr. Aleš Štrancar
  • Pavle Ravnohrib
  • Povezovalca Nataša Ličen in Luka Svetina
  • Režiser dr. Jože Možina

Slovesnost ob Dnevu državnosti iz Parka vojaške zgodovine Pivka

Sodelovali so:

  • Prifarci
  • Komorni godalni orkester Cantabile
  • Aleksander Mežek
  • Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec
  • Manca Izmajlova
  • Slavnostni govornik Alojz Kovšca
  • Slavnostni govornik dr. Aleš Štrancar
  • Pavle Ravnohrib
  • Povezovalca Nataša Ličen in Luka Svetina
  • Režiser dr. Jože Možina

Radio Ognjišče

domovinaSlovenijapraznik

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 8. 2022
Ana Toroš o manj znanem Alojzu Gradniku

Spominjamo se

VEČ ...|9. 8. 2022
Spominjamo se dne 9. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 9. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 8. 2022
Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi

Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi

Nataša Ličen

kulturanaravadružbadediščinakulinarikatradicijaizročilo

Svetovalnica

VEČ ...|9. 8. 2022
Poletna gneča

Žena z moževim novim avtomobilom povzroči nesrečo. Polna skrbi brska med dokumenti in opazi listič, ki pade iz zavarovalne police. Na njem je z velikimi črkami napisano: »Draga žena. Če boš potrebovala polico v primeru nesreče, vedi, da nimam rad avta, ampak tebe!«  

Simpatično zgodbo smo izbrali kot napovednik za Svetovalnico v kateri smo s strokovnjakom Branetom Nastranom govorili o poletni gneči, o tem, kako primerno ukrepati v primeru nesreče in še o čem.

Poletna gneča

Žena z moževim novim avtomobilom povzroči nesrečo. Polna skrbi brska med dokumenti in opazi listič, ki pade iz zavarovalne police. Na njem je z velikimi črkami napisano: »Draga žena. Če boš potrebovala polico v primeru nesreče, vedi, da nimam rad avta, ampak tebe!«  

Simpatično zgodbo smo izbrali kot napovednik za Svetovalnico v kateri smo s strokovnjakom Branetom Nastranom govorili o poletni gneči, o tem, kako primerno ukrepati v primeru nesreče in še o čem.

Marjan Bunič

svetovanjepromet