Graditelji slovenskega doma
Duhovnik, katehet in prvi urednik Mavrice Jože Bertoncelj je bil doma iz Kovorja. Gimnazijo je začel v Kranju in končal v Celovcu. Po maturi 1943 so ga Nemci s sošolci mobilizirali in poslali v Normandijo. Po dveh letnikih elektrotehnike je odšel v bogoslovje. Posvečen je bil leta 1951. Zatem je bil kaplan v Kranju, Črnomlju in v Trnovem. V tem času je občutil trdo roko komunizma z grožnjami, zasliševanji; nastavili so mu celo bombo, a ni eksplodirala. Leta 1961 je prevzel vodenje nove župnije Ljubljana - Koseze in ostal župnik do upokojitve leta 1997. V tem času je zgradil cerkev in župnišče. Na stara leta je pomagal pri ustanovitvi župnije Podutik. Želel je študirati katehetiko na Dunaju, a mu oblasti niso dale potnega lista. Pri Družini je urejal prilogo Malim, leta 1972 je postal urednik Mavrice in bdel nad njo osemnajst let.
Graditelji slovenskega doma
Duhovnik, katehet in prvi urednik Mavrice Jože Bertoncelj je bil doma iz Kovorja. Gimnazijo je začel v Kranju in končal v Celovcu. Po maturi 1943 so ga Nemci s sošolci mobilizirali in poslali v Normandijo. Po dveh letnikih elektrotehnike je odšel v bogoslovje. Posvečen je bil leta 1951. Zatem je bil kaplan v Kranju, Črnomlju in v Trnovem. V tem času je občutil trdo roko komunizma z grožnjami, zasliševanji; nastavili so mu celo bombo, a ni eksplodirala. Leta 1961 je prevzel vodenje nove župnije Ljubljana - Koseze in ostal župnik do upokojitve leta 1997. V tem času je zgradil cerkev in župnišče. Na stara leta je pomagal pri ustanovitvi župnije Podutik. Želel je študirati katehetiko na Dunaju, a mu oblasti niso dale potnega lista. Pri Družini je urejal prilogo Malim, leta 1972 je postal urednik Mavrice in bdel nad njo osemnajst let.
Sobotna iskrica
Z Melito Košir in Mavrico smo vstopili v nov mesec. Spoznavali smo Danijela, ki bo glavni junak letošnjega Oratorija, slišali zgodbo o Telebancih in peli o prijateljstvu.
Sobotna iskrica
Z Melito Košir in Mavrico smo vstopili v nov mesec. Spoznavali smo Danijela, ki bo glavni junak letošnjega Oratorija, slišali zgodbo o Telebancih in peli o prijateljstvu.
Sobotna iskrica
Lahko ste slišali, da je pred nami prvi Svetovni dan otrok, ki bo priložnost za številne otroke z vsega sveta, da doživijo lep trenutek slavljenja in molitve s papežem. Mavrica je prinesla lepo zgodbo, basen v verzih ter nekaj lepih resnic o maju in bližnjih počitnicah.
Sobotna iskrica
Lahko ste slišali, da je pred nami prvi Svetovni dan otrok, ki bo priložnost za številne otroke z vsega sveta, da doživijo lep trenutek slavljenja in molitve s papežem. Mavrica je prinesla lepo zgodbo, basen v verzih ter nekaj lepih resnic o maju in bližnjih počitnicah.
Sobotna iskrica
Jure in Melita Košir sta prelistala majsko Mavrico in spregovorila o lepih temah, ki barvajo mesec majnik. Predstavili smo tudi strip o Evropi, ki ji je bil posvečen 9. maj.
Sobotna iskrica
Jure in Melita Košir sta prelistala majsko Mavrico in spregovorila o lepih temah, ki barvajo mesec majnik. Predstavili smo tudi strip o Evropi, ki ji je bil posvečen 9. maj.
Sobotna iskrica
Pred belo nedeljo smo se veselili odmeva Aleluje, gostili pa tudi “aligatorja” Urbana in Jerneja, ki sta povabila otroke na Mavrične počitnice. Društvo prijateljev otrok Mavrica namreč tudi letos pripravlja tri tedne počitnic v Portorožu.
Sobotna iskrica
Pred belo nedeljo smo se veselili odmeva Aleluje, gostili pa tudi “aligatorja” Urbana in Jerneja, ki sta povabila otroke na Mavrične počitnice. Društvo prijateljev otrok Mavrica namreč tudi letos pripravlja tri tedne počitnic v Portorožu.
Sobotna iskrica
Obiskala nas je urednica Mavrice Melita Košir. Pogovarjali smo se o Binkoštih, Svetem duhu in maju, ki se izteka. Urša Skupbe, ki prihaja iz Društva otrok Mavrica, pa je povabil k prijavam na Mavrične počitnice. Poletje je blizu!
Sobotna iskrica
Obiskala nas je urednica Mavrice Melita Košir. Pogovarjali smo se o Binkoštih, Svetem duhu in maju, ki se izteka. Urša Skupbe, ki prihaja iz Društva otrok Mavrica, pa je povabil k prijavam na Mavrične počitnice. Poletje je blizu!
Sobotna iskrica
Na Jesenicah so birmanci pripravili pasijonske jaslice. Slišali smo kako so jih izdelovali, kako so jih povezale in začutili njihovo navdušenje nad novimi spoznanji. Z Melito Košir pa smo pripravljali vse za “žegen” in spoznavali simboliko praznikov.
Sobotna iskrica
Na Jesenicah so birmanci pripravili pasijonske jaslice. Slišali smo kako so jih izdelovali, kako so jih povezale in začutili njihovo navdušenje nad novimi spoznanji. Z Melito Košir pa smo pripravljali vse za “žegen” in spoznavali simboliko praznikov.
Sobotna iskrica
Na praznik Gospodovega oznanjenja sta Jure in Melita spregovorila o hvaležnosti, družini in praznovanju. Pesmi so voščile mamam in se zahvaljevale za življenje, družino in pomlad.
Sobotna iskrica
Na praznik Gospodovega oznanjenja sta Jure in Melita spregovorila o hvaležnosti, družini in praznovanju. Pesmi so voščile mamam in se zahvaljevale za življenje, družino in pomlad.
Komentar tedna
Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Naš pogled
Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.
Globine
Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Doživetja narave
Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.
Naš gost
Zlatomašnik Miro Šlibar kot duhovnik že petdeset let črpa iz novomašnega gesla: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Rim, 8, 28). Je častni kaplan bazilike v Lurdu in član kapitlja lurških kaplanov, svojo duhovniško pot je začel v Sodražici, nadaljeval kot kaplan v Šentjerneju in Zagorju ob Savi. Iz mnogih služb, ki gradijo mozaik njegovega poslanstva, je gotovo najbolj odmevno vodenje bolniške župnije v Ljubljani. Danes je hišni duhovnik v samostanu Marijinih sester na Dobrovi. Vsa leta je srčno predan delu z bolniki in skrbi za bolniško pastoralo. Morda ste se z njegovim krepkim korakom srečali na Kredarici, kjer je od leta 2019 odgovoren za svete maše. Mnogi bi ga prepoznali tudi po glasu, saj je zvesti sodelavec »Radijskih katehez za bolnike« na Radiu Ognjišče. Prisluhnite duhovniku, ki po različnih poteh pričuje za življenje.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.
Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:
Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel.
Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Nedeljski klepet
V tokratni oddaji smo govorili o odpuščanju. Z nami je bila psihologinja Janja Frelih Gorjanc, ki nas je spodbudila, da ne vztrajamo v zamerah, da poskušamo sproti razčiščevati naše odnose in da smo navsezadnje sočutni tudi do sebe.
Pojdite in učite
Slišali smo, da je misijonar pričevalec, ne pa prodajalec prijetnih in čudovitih idej.