Informativni prispevki

VEČ ...|16. 2. 2024
Urednik portala Domovina.je Martin Nahtigal: Ta vlada je hodeča afera!

V minulem tednu je bilo na političnem parketu precej pestro. Najprej je završalo v SDS, ko je prvak stranke Janez Janša v pogovoru za N1 dejal, da bo očitno nastala poslanska skupina iz poslancev, ki ne sledijo več volji volivcev. Ob tem je imel v mislih poslanske kolege Anžeta Logarja, Evo Irgl in Dejana Kaloha, ki naj bi delo nadaljevali v Platformi Sodelovanja. Nato pa smo le videli odhod ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, ki pa ni prinesel neke velike kohezije v koaliciji. Nenavaden nakup sodne stavbe pa je odnesel tudi državnega sekretarja Igorja Šoltesa. Alen Salihović je za komentar prosil urednika spletne strani Domovine Martina Nahtigala

Urednik portala Domovina.je Martin Nahtigal: Ta vlada je hodeča afera!

V minulem tednu je bilo na političnem parketu precej pestro. Najprej je završalo v SDS, ko je prvak stranke Janez Janša v pogovoru za N1 dejal, da bo očitno nastala poslanska skupina iz poslancev, ki ne sledijo več volji volivcev. Ob tem je imel v mislih poslanske kolege Anžeta Logarja, Evo Irgl in Dejana Kaloha, ki naj bi delo nadaljevali v Platformi Sodelovanja. Nato pa smo le videli odhod ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, ki pa ni prinesel neke velike kohezije v koaliciji. Nenavaden nakup sodne stavbe pa je odnesel tudi državnega sekretarja Igorja Šoltesa. Alen Salihović je za komentar prosil urednika spletne strani Domovine Martina Nahtigala

infopolitikakomentarnsivladasdslogarjanšagolobšvarc pipan

Informativni prispevki

Urednik portala Domovina.je Martin Nahtigal: Ta vlada je hodeča afera!

V minulem tednu je bilo na političnem parketu precej pestro. Najprej je završalo v SDS, ko je prvak stranke Janez Janša v pogovoru za N1 dejal, da bo očitno nastala poslanska skupina iz poslancev, ki ne sledijo več volji volivcev. Ob tem je imel v mislih poslanske kolege Anžeta Logarja, Evo Irgl in Dejana Kaloha, ki naj bi delo nadaljevali v Platformi Sodelovanja. Nato pa smo le videli odhod ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, ki pa ni prinesel neke velike kohezije v koaliciji. Nenavaden nakup sodne stavbe pa je odnesel tudi državnega sekretarja Igorja Šoltesa. Alen Salihović je za komentar prosil urednika spletne strani Domovine Martina Nahtigala

VEČ ...|16. 2. 2024
Urednik portala Domovina.je Martin Nahtigal: Ta vlada je hodeča afera!

V minulem tednu je bilo na političnem parketu precej pestro. Najprej je završalo v SDS, ko je prvak stranke Janez Janša v pogovoru za N1 dejal, da bo očitno nastala poslanska skupina iz poslancev, ki ne sledijo več volji volivcev. Ob tem je imel v mislih poslanske kolege Anžeta Logarja, Evo Irgl in Dejana Kaloha, ki naj bi delo nadaljevali v Platformi Sodelovanja. Nato pa smo le videli odhod ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, ki pa ni prinesel neke velike kohezije v koaliciji. Nenavaden nakup sodne stavbe pa je odnesel tudi državnega sekretarja Igorja Šoltesa. Alen Salihović je za komentar prosil urednika spletne strani Domovine Martina Nahtigala

Alen Salihović

infopolitikakomentarnsivladasdslogarjanšagolobšvarc pipan

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 5. 2023
Novinar Merše o Logarjevi Platformi sodelovanja: Lahko se razvije v karkoli!

»23 let sem v politiki in marsičesa sem se naučil. Tudi tega, da se, ko se ena vrata zaprejo, druga odprejo. Danes smo na začetku nečesa velikega.« To so besede Anžeta Logarja, potem ko je priznal poraz in lani novembra čestital novoizvoljeni predsednici republike Nataši Pirc Musar. In nekaj novega se začenja jutri. Zaživelo bo društvo Anžeta Logarja. V njem naj bi bili ekonomist Igor Masten, nekdanji minister SD Jernej Pikalo, direktor Beletrine Mitja Čander, zdravnik Rok Ravnikar, gospodarstvenik Igor Hustič, vodja kabineta nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja Alja Brglez, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, poslanka SDS Eva Irgl in profesor evropskega prava Matej Avbelj. Na vprašanje ali se bo jutri res uresničilo nekaj velikega, nam je novinar Domovine Peter Merše odgovoril, da se bo uresničilo le delno.

Novinar Merše o Logarjevi Platformi sodelovanja: Lahko se razvije v karkoli!

»23 let sem v politiki in marsičesa sem se naučil. Tudi tega, da se, ko se ena vrata zaprejo, druga odprejo. Danes smo na začetku nečesa velikega.« To so besede Anžeta Logarja, potem ko je priznal poraz in lani novembra čestital novoizvoljeni predsednici republike Nataši Pirc Musar. In nekaj novega se začenja jutri. Zaživelo bo društvo Anžeta Logarja. V njem naj bi bili ekonomist Igor Masten, nekdanji minister SD Jernej Pikalo, direktor Beletrine Mitja Čander, zdravnik Rok Ravnikar, gospodarstvenik Igor Hustič, vodja kabineta nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja Alja Brglez, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, poslanka SDS Eva Irgl in profesor evropskega prava Matej Avbelj. Na vprašanje ali se bo jutri res uresničilo nekaj velikega, nam je novinar Domovine Peter Merše odgovoril, da se bo uresničilo le delno.

infopolitikaanže logardružbainfokomentardomovinapeter merše

Informativni prispevki

Novinar Merše o Logarjevi Platformi sodelovanja: Lahko se razvije v karkoli!

»23 let sem v politiki in marsičesa sem se naučil. Tudi tega, da se, ko se ena vrata zaprejo, druga odprejo. Danes smo na začetku nečesa velikega.« To so besede Anžeta Logarja, potem ko je priznal poraz in lani novembra čestital novoizvoljeni predsednici republike Nataši Pirc Musar. In nekaj novega se začenja jutri. Zaživelo bo društvo Anžeta Logarja. V njem naj bi bili ekonomist Igor Masten, nekdanji minister SD Jernej Pikalo, direktor Beletrine Mitja Čander, zdravnik Rok Ravnikar, gospodarstvenik Igor Hustič, vodja kabineta nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja Alja Brglez, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, poslanka SDS Eva Irgl in profesor evropskega prava Matej Avbelj. Na vprašanje ali se bo jutri res uresničilo nekaj velikega, nam je novinar Domovine Peter Merše odgovoril, da se bo uresničilo le delno.

VEČ ...|30. 5. 2023
Novinar Merše o Logarjevi Platformi sodelovanja: Lahko se razvije v karkoli!

»23 let sem v politiki in marsičesa sem se naučil. Tudi tega, da se, ko se ena vrata zaprejo, druga odprejo. Danes smo na začetku nečesa velikega.« To so besede Anžeta Logarja, potem ko je priznal poraz in lani novembra čestital novoizvoljeni predsednici republike Nataši Pirc Musar. In nekaj novega se začenja jutri. Zaživelo bo društvo Anžeta Logarja. V njem naj bi bili ekonomist Igor Masten, nekdanji minister SD Jernej Pikalo, direktor Beletrine Mitja Čander, zdravnik Rok Ravnikar, gospodarstvenik Igor Hustič, vodja kabineta nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja Alja Brglez, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, poslanka SDS Eva Irgl in profesor evropskega prava Matej Avbelj. Na vprašanje ali se bo jutri res uresničilo nekaj velikega, nam je novinar Domovine Peter Merše odgovoril, da se bo uresničilo le delno.

Alen Salihović

infopolitikaanže logardružbainfokomentardomovinapeter merše

Pojdite in učite

VEČ ...|31. 10. 2021
Obisk ministra Logarja in odmev iz Ruande in Burundija

Minister dr. Anže Logar je obiskal Kigali, slišali smo kaj je predstavljal obisk in kako pomebna je pomoč iz Slovenije. Spregovorila je tudi s. Anka Burger, iz Burundija pa se oglaša s. Vesa Hiti.

Obisk ministra Logarja in odmev iz Ruande in Burundija

Minister dr. Anže Logar je obiskal Kigali, slišali smo kaj je predstavljal obisk in kako pomebna je pomoč iz Slovenije. Spregovorila je tudi s. Anka Burger, iz Burundija pa se oglaša s. Vesa Hiti.

duhovnostmisijonruandaburundianže logarkigalivesna hitianka burger

Pojdite in učite

Obisk ministra Logarja in odmev iz Ruande in Burundija

Minister dr. Anže Logar je obiskal Kigali, slišali smo kaj je predstavljal obisk in kako pomebna je pomoč iz Slovenije. Spregovorila je tudi s. Anka Burger, iz Burundija pa se oglaša s. Vesa Hiti.

VEČ ...|31. 10. 2021
Obisk ministra Logarja in odmev iz Ruande in Burundija

Minister dr. Anže Logar je obiskal Kigali, slišali smo kaj je predstavljal obisk in kako pomebna je pomoč iz Slovenije. Spregovorila je tudi s. Anka Burger, iz Burundija pa se oglaša s. Vesa Hiti.

Jure Sešek

duhovnostmisijonruandaburundianže logarkigalivesna hitianka burger

Pogovor o

VEČ ...|17. 3. 2021
Minister Logar o aktivni zunanji politiki Slovenije

Slovenija bo v drugi polovici leta predsedovala Svetu Evropske unije. Gre za zgodovinsko nalogo, ki jo je vlada pod vodstvom Janeza Janše enkrat že odlično izpeljala. O tem, katere so prednostne naloge pa tudi o drugih zunanjepolitičnih temah smo v Pogovoru o spregovorili z zunanjim ministrom dr. Anžetom Logarjem. Zanimalo nas bo tudi sodelovanje naše države s sosedami in tudi z velesilami kot so ZDA, Rusija in Kitajska.

Logar je v oddaji še dejal je bil prvi slovenski zunanji minister, ki je obiskal Hrvaško po letu 2012. Po letu 2007 je Slovenijo znova obiskal italijanski zunanji minister. Po 23. letih je Slovenijo znova obiskal ameriški državni sekretar. Slovenijo pa so so v enem letu obiskali zunanji ministri Nemčije, Francije in vseh sosednjih držav.

Minister Logar o aktivni zunanji politiki Slovenije

Slovenija bo v drugi polovici leta predsedovala Svetu Evropske unije. Gre za zgodovinsko nalogo, ki jo je vlada pod vodstvom Janeza Janše enkrat že odlično izpeljala. O tem, katere so prednostne naloge pa tudi o drugih zunanjepolitičnih temah smo v Pogovoru o spregovorili z zunanjim ministrom dr. Anžetom Logarjem. Zanimalo nas bo tudi sodelovanje naše države s sosedami in tudi z velesilami kot so ZDA, Rusija in Kitajska.

Logar je v oddaji še dejal je bil prvi slovenski zunanji minister, ki je obiskal Hrvaško po letu 2012. Po letu 2007 je Slovenijo znova obiskal italijanski zunanji minister. Po 23. letih je Slovenijo znova obiskal ameriški državni sekretar. Slovenijo pa so so v enem letu obiskali zunanji ministri Nemčije, Francije in vseh sosednjih držav.

politikaslovenijapogovor oanže logarinfozunanja politikavlada

Pogovor o

Minister Logar o aktivni zunanji politiki Slovenije

Slovenija bo v drugi polovici leta predsedovala Svetu Evropske unije. Gre za zgodovinsko nalogo, ki jo je vlada pod vodstvom Janeza Janše enkrat že odlično izpeljala. O tem, katere so prednostne naloge pa tudi o drugih zunanjepolitičnih temah smo v Pogovoru o spregovorili z zunanjim ministrom dr. Anžetom Logarjem. Zanimalo nas bo tudi sodelovanje naše države s sosedami in tudi z velesilami kot so ZDA, Rusija in Kitajska.

Logar je v oddaji še dejal je bil prvi slovenski zunanji minister, ki je obiskal Hrvaško po letu 2012. Po letu 2007 je Slovenijo znova obiskal italijanski zunanji minister. Po 23. letih je Slovenijo znova obiskal ameriški državni sekretar. Slovenijo pa so so v enem letu obiskali zunanji ministri Nemčije, Francije in vseh sosednjih držav.

VEČ ...|17. 3. 2021
Minister Logar o aktivni zunanji politiki Slovenije

Slovenija bo v drugi polovici leta predsedovala Svetu Evropske unije. Gre za zgodovinsko nalogo, ki jo je vlada pod vodstvom Janeza Janše enkrat že odlično izpeljala. O tem, katere so prednostne naloge pa tudi o drugih zunanjepolitičnih temah smo v Pogovoru o spregovorili z zunanjim ministrom dr. Anžetom Logarjem. Zanimalo nas bo tudi sodelovanje naše države s sosedami in tudi z velesilami kot so ZDA, Rusija in Kitajska.

Logar je v oddaji še dejal je bil prvi slovenski zunanji minister, ki je obiskal Hrvaško po letu 2012. Po letu 2007 je Slovenijo znova obiskal italijanski zunanji minister. Po 23. letih je Slovenijo znova obiskal ameriški državni sekretar. Slovenijo pa so so v enem letu obiskali zunanji ministri Nemčije, Francije in vseh sosednjih držav.

Alen Salihović

politikaslovenijapogovor oanže logarinfozunanja politikavlada

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 1. 2021
Infektologinja dr. Mateja Logar o težavah po prebolelem covidu-19

Kitajska raziskava, ki so jo izvedli v Vuhanu, mestu, ki naj bi bil izvor novega koronavirusa, je pokazala, da je večina ljudi, ki je bila zaradi covida-19 hospitalizirana, še več mesecev imela simptome bolezni. Ugotavljajo, da sta bila najpogostejša simptoma, ki sta se še pojavljala po hospitalizaciji, utrujenost in nespečnost. Šest mesecev po diagnozi sta se pojavili pri skoraj 30 odstotkih bolnikov. To opažajo tudi v Sloveniji. O težavah s katerimi se srečujejo preboleli covid bolniki je spregovorila infektologinjo dr. Mateja Logar.

Infektologinja dr. Mateja Logar o težavah po prebolelem covidu-19

Kitajska raziskava, ki so jo izvedli v Vuhanu, mestu, ki naj bi bil izvor novega koronavirusa, je pokazala, da je večina ljudi, ki je bila zaradi covida-19 hospitalizirana, še več mesecev imela simptome bolezni. Ugotavljajo, da sta bila najpogostejša simptoma, ki sta se še pojavljala po hospitalizaciji, utrujenost in nespečnost. Šest mesecev po diagnozi sta se pojavili pri skoraj 30 odstotkih bolnikov. To opažajo tudi v Sloveniji. O težavah s katerimi se srečujejo preboleli covid bolniki je spregovorila infektologinjo dr. Mateja Logar.

koronavirusposlediceinfopogovorzdravstvomateja logar

Informativni prispevki

Infektologinja dr. Mateja Logar o težavah po prebolelem covidu-19

Kitajska raziskava, ki so jo izvedli v Vuhanu, mestu, ki naj bi bil izvor novega koronavirusa, je pokazala, da je večina ljudi, ki je bila zaradi covida-19 hospitalizirana, še več mesecev imela simptome bolezni. Ugotavljajo, da sta bila najpogostejša simptoma, ki sta se še pojavljala po hospitalizaciji, utrujenost in nespečnost. Šest mesecev po diagnozi sta se pojavili pri skoraj 30 odstotkih bolnikov. To opažajo tudi v Sloveniji. O težavah s katerimi se srečujejo preboleli covid bolniki je spregovorila infektologinjo dr. Mateja Logar.

VEČ ...|18. 1. 2021
Infektologinja dr. Mateja Logar o težavah po prebolelem covidu-19

Kitajska raziskava, ki so jo izvedli v Vuhanu, mestu, ki naj bi bil izvor novega koronavirusa, je pokazala, da je večina ljudi, ki je bila zaradi covida-19 hospitalizirana, še več mesecev imela simptome bolezni. Ugotavljajo, da sta bila najpogostejša simptoma, ki sta se še pojavljala po hospitalizaciji, utrujenost in nespečnost. Šest mesecev po diagnozi sta se pojavili pri skoraj 30 odstotkih bolnikov. To opažajo tudi v Sloveniji. O težavah s katerimi se srečujejo preboleli covid bolniki je spregovorila infektologinjo dr. Mateja Logar.

Alen Salihović

koronavirusposlediceinfopogovorzdravstvomateja logar

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 12. 2020
Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - minister za zunanje zadeve Anže Logar

Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!

Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - minister za zunanje zadeve Anže Logar

Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!

koronavirusvatikansmrekanadškof alojzij cviklanže logar

Informativni prispevki

Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - minister za zunanje zadeve Anže Logar

Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!

VEČ ...|11. 12. 2020
Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - minister za zunanje zadeve Anže Logar

Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!

Alen Salihović

koronavirusvatikansmrekanadškof alojzij cviklanže logar

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 12. 2020
Dr. Logar: Iskanje blišča v božičnih dneh je lahko nevarno

Odpravljanje ukrepov bo moralo biti postopno, ocenjuje infektologinjadr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja pri UKC Ljubljana. Božično novoletnih praznikov se ne boji,če bodo ljudje spoštovali zaščitne ukrepe. Če bo bistvopraznikov veliko druženja in pa ekonomski blišč potem so sevedaprazniki lahko nevarni, opozarja.

Dr. Logar: Iskanje blišča v božičnih dneh je lahko nevarno

Odpravljanje ukrepov bo moralo biti postopno, ocenjuje infektologinjadr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja pri UKC Ljubljana. Božično novoletnih praznikov se ne boji,če bodo ljudje spoštovali zaščitne ukrepe. Če bo bistvopraznikov veliko druženja in pa ekonomski blišč potem so sevedaprazniki lahko nevarni, opozarja.

koronaviruszdravstvoinfopogovormateja logar

Informativni prispevki

Dr. Logar: Iskanje blišča v božičnih dneh je lahko nevarno

Odpravljanje ukrepov bo moralo biti postopno, ocenjuje infektologinjadr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja pri UKC Ljubljana. Božično novoletnih praznikov se ne boji,če bodo ljudje spoštovali zaščitne ukrepe. Če bo bistvopraznikov veliko druženja in pa ekonomski blišč potem so sevedaprazniki lahko nevarni, opozarja.

VEČ ...|1. 12. 2020
Dr. Logar: Iskanje blišča v božičnih dneh je lahko nevarno

Odpravljanje ukrepov bo moralo biti postopno, ocenjuje infektologinjadr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja pri UKC Ljubljana. Božično novoletnih praznikov se ne boji,če bodo ljudje spoštovali zaščitne ukrepe. Če bo bistvopraznikov veliko druženja in pa ekonomski blišč potem so sevedaprazniki lahko nevarni, opozarja.

Alen Salihović

koronaviruszdravstvoinfopogovormateja logar

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 10. 2020
Janša, Logarjeva, Perko in Jezeršek o izzivih pandemije covid-19

Z odgovornim vedenjem se lahko izognemo spomladanskemu scenariju popolnega zapiranja države. V to sta prepričana predsednik vlade Janez Janša in infektologinja Mateja Logar, ki sta dopoldne skupaj s psihologom Andrejem Perkom in članom upravnega odbora Kluba slovenskih podjetnikov Martinom Jezerškom sodelovala na okrogli mizi. V Zavodu sv. Stanislava so na vabilo civilne iniciative Prebudimo Slovenijo spregovorilii o izzivih, ki jih prinaša čas covida-19. Odgovoren državljan - uspešen narod, je bil naslov okrogle mize, ki je potekala tudi v sklopu Socialnega tedna.

Janša, Logarjeva, Perko in Jezeršek o izzivih pandemije covid-19

Z odgovornim vedenjem se lahko izognemo spomladanskemu scenariju popolnega zapiranja države. V to sta prepričana predsednik vlade Janez Janša in infektologinja Mateja Logar, ki sta dopoldne skupaj s psihologom Andrejem Perkom in članom upravnega odbora Kluba slovenskih podjetnikov Martinom Jezerškom sodelovala na okrogli mizi. V Zavodu sv. Stanislava so na vabilo civilne iniciative Prebudimo Slovenijo spregovorilii o izzivih, ki jih prinaša čas covida-19. Odgovoren državljan - uspešen narod, je bil naslov okrogle mize, ki je potekala tudi v sklopu Socialnega tedna.

koronaviruspogovorpolitikainfojanšalogar matejajezeršekperko

Informativni prispevki

Janša, Logarjeva, Perko in Jezeršek o izzivih pandemije covid-19
Z odgovornim vedenjem se lahko izognemo spomladanskemu scenariju popolnega zapiranja države. V to sta prepričana predsednik vlade Janez Janša in infektologinja Mateja Logar, ki sta dopoldne skupaj s psihologom Andrejem Perkom in članom upravnega odbora Kluba slovenskih podjetnikov Martinom Jezerškom sodelovala na okrogli mizi. V Zavodu sv. Stanislava so na vabilo civilne iniciative Prebudimo Slovenijo spregovorilii o izzivih, ki jih prinaša čas covida-19. Odgovoren državljan - uspešen narod, je bil naslov okrogle mize, ki je potekala tudi v sklopu Socialnega tedna.
VEČ ...|3. 10. 2020
Janša, Logarjeva, Perko in Jezeršek o izzivih pandemije covid-19
Z odgovornim vedenjem se lahko izognemo spomladanskemu scenariju popolnega zapiranja države. V to sta prepričana predsednik vlade Janez Janša in infektologinja Mateja Logar, ki sta dopoldne skupaj s psihologom Andrejem Perkom in članom upravnega odbora Kluba slovenskih podjetnikov Martinom Jezerškom sodelovala na okrogli mizi. V Zavodu sv. Stanislava so na vabilo civilne iniciative Prebudimo Slovenijo spregovorilii o izzivih, ki jih prinaša čas covida-19. Odgovoren državljan - uspešen narod, je bil naslov okrogle mize, ki je potekala tudi v sklopu Socialnega tedna.

Alen Salihović

koronaviruspogovorpolitikainfojanšalogar matejajezeršekperko

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|10. 4. 2024
O obletnici prvih večstrankarskih volitvah

Spomnili smo se prvih večstrankarskih volitev leta 1990 in osvetlili njihov pomen in ključne akterje, ki so tlakovali pot razvoju samostojne države. V studiu je bila z nami novinarka in zgodovinarka dr. Rosvita Pesek

O obletnici prvih večstrankarskih volitvah

Spomnili smo se prvih večstrankarskih volitev leta 1990 in osvetlili njihov pomen in ključne akterje, ki so tlakovali pot razvoju samostojne države. V studiu je bila z nami novinarka in zgodovinarka dr. Rosvita Pesek

Tanja Dominko

politikaživljenjezgodovina

Moja zgodba

VEČ ...|7. 4. 2024
Slovenski mučenci XX. stoletja - postulator Metod Benedik

V oddaji Moja zgodba je bil z nami postulator postopkov za prištetje k blaženim mučencev 20. stoletja, kapucin p. dr. Metod Benedik. Odgovoril je na vprašanja kako lahko mučeništva slovenskih pričevalcev navežemo na Gospodovo trpljenje in vstajenje? Kaj nam kaže njihov zgled v luči Kristusovega poveličanja? Kaj konkretnega se trenutno dogaja v postopkih? 

Slovenski mučenci XX. stoletja - postulator Metod Benedik

V oddaji Moja zgodba je bil z nami postulator postopkov za prištetje k blaženim mučencev 20. stoletja, kapucin p. dr. Metod Benedik. Odgovoril je na vprašanja kako lahko mučeništva slovenskih pričevalcev navežemo na Gospodovo trpljenje in vstajenje? Kaj nam kaže njihov zgled v luči Kristusovega poveličanja? Kaj konkretnega se trenutno dogaja v postopkih? 

Jože Bartolj

spominpolitikamučenci XX stoletjaMetod Benedik

Komentar tedna

VEČ ...|12. 4. 2024
dr. Irena Švab Kavčič: Človekovo dostojanstvo

Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.

dr. Irena Švab Kavčič: Človekovo dostojanstvo

Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.

Radio Ognjišče

komentar

Naš pogled

VEČ ...|9. 4. 2024
Skrb za ostarelo mami

Živimo v hiši skupaj z mamo, ki ima 85 let. Po možganski kapi 11 let nazaj se je življenje zanjo močno spremenilo. Spremenilo se je tudi za tiste, ki živimo z njo in skrbimo zanjo: to sta sestrina in naša družina. Mami že nekaj let sama skoraj ničesar več ne zmore. Lahko pije in si kaj nese v usta, ob pomoči naredi nekaj korakov. Pri vsem ostalem rabi našo pomoč. Ne govori prav veliko, razume vse. Živi doma. To je bila od nekdaj njena velika želja. Je izjemno potrpežljiva in dobronamerna. V nedeljo sem praznovala rojstni dan. Mami sem povedala: »Veš, danes imam rojstni dan. Hvala, ker si me rodila.« Ponudila mi je roko, češ, vse najboljše, pomežik in en brezzobi nasmeh. Zobna proteza namreč največkrat počiva v lončku.

Skrb za ostarelo mami

Živimo v hiši skupaj z mamo, ki ima 85 let. Po možganski kapi 11 let nazaj se je življenje zanjo močno spremenilo. Spremenilo se je tudi za tiste, ki živimo z njo in skrbimo zanjo: to sta sestrina in naša družina. Mami že nekaj let sama skoraj ničesar več ne zmore. Lahko pije in si kaj nese v usta, ob pomoči naredi nekaj korakov. Pri vsem ostalem rabi našo pomoč. Ne govori prav veliko, razume vse. Živi doma. To je bila od nekdaj njena velika želja. Je izjemno potrpežljiva in dobronamerna. V nedeljo sem praznovala rojstni dan. Mami sem povedala: »Veš, danes imam rojstni dan. Hvala, ker si me rodila.« Ponudila mi je roko, češ, vse najboljše, pomežik in en brezzobi nasmeh. Zobna proteza namreč največkrat počiva v lončku.

Mirjam Judež

komentardružbaodnosi

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 4. 2024
Razstava akademika Andreja Jemca

V Galeriji Družina je na ogled razstava slik akademika Andreja Jemca Udarec nedolžnosti. Razstavo, ki je že tretja letošnja v znamenju prihajajoče avtorjeve 90 letnice, nam je predstavila vodja galerije Manica Ferenc!

Razstava akademika Andreja Jemca

V Galeriji Družina je na ogled razstava slik akademika Andreja Jemca Udarec nedolžnosti. Razstavo, ki je že tretja letošnja v znamenju prihajajoče avtorjeve 90 letnice, nam je predstavila vodja galerije Manica Ferenc!

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostAndrej JemecManica FerencUdarec nedolžnosti

Komentar tedna

VEČ ...|12. 4. 2024
dr. Irena Švab Kavčič: Človekovo dostojanstvo

Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.

dr. Irena Švab Kavčič: Človekovo dostojanstvo

Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.

Radio Ognjišče

komentar

Vabilo na pot

VEČ ...|12. 4. 2024
Kako se pripraviti do gibanja / Stanko Verstovšek

Povabili smo na Pohod po Slomškovi romarski poti od Gore Oljke do Sv. Križa nad Belimi Vodami. V drugem delu pa je bil še zadnjič z nami ultrakolesar Stanko Verstovšek, ki je delil nekaj spodbud za redno gibanje.

Kako se pripraviti do gibanja / Stanko Verstovšek

Povabili smo na Pohod po Slomškovi romarski poti od Gore Oljke do Sv. Križa nad Belimi Vodami. V drugem delu pa je bil še zadnjič z nami ultrakolesar Stanko Verstovšek, ki je delil nekaj spodbud za redno gibanje.

Blaž Lesnik

rekreacijapohodromanjepo Slomškovi potiulktrakolesarkolesarstvogibanje

Spominjamo se

VEČ ...|12. 4. 2024
Spominjamo se dne 12. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 12. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče