Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« je bil naš gost dr. Jernej Letnar Černič, profesor za pravo človekovih pravic, ustavno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze in na Fakulteti za pravo in poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. V tokratni oddaji je komentiral zakon o RTV Slovenija, delo ustavnega sodišča, višje plače za sodnike in tudi spregovoril o kršenju človekovih pravic v ruskem napadu na Ukrajino, ob sklepu oddaje pa smo predvajali kratek pogovor z ustavnim sodnikom Dr. Dr. Klemenom Jakličem. Predstavil je svoje pritrdilno ločeno mnenje k odločitvi ustavnih sodnikov, da je zakon o kazenskem postopku v neskladju z ustavo v delu, ki obsojencu ne omogoča, da v zvezi z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti predlaga odlog ali prekinitev izvršitve kazni zapora. O tem je Dr. Dr. Jaklič večkrat spregovoril tudi v oddajah SVPM.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« je bil naš gost dr. Jernej Letnar Černič, profesor za pravo človekovih pravic, ustavno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze in na Fakulteti za pravo in poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. V tokratni oddaji je komentiral zakon o RTV Slovenija, delo ustavnega sodišča, višje plače za sodnike in tudi spregovoril o kršenju človekovih pravic v ruskem napadu na Ukrajino, ob sklepu oddaje pa smo predvajali kratek pogovor z ustavnim sodnikom Dr. Dr. Klemenom Jakličem. Predstavil je svoje pritrdilno ločeno mnenje k odločitvi ustavnih sodnikov, da je zakon o kazenskem postopku v neskladju z ustavo v delu, ki obsojencu ne omogoča, da v zvezi z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti predlaga odlog ali prekinitev izvršitve kazni zapora. O tem je Dr. Dr. Jaklič večkrat spregovoril tudi v oddajah SVPM.
Moja zgodba
Študijski center za narodno spravo in Nova univerza sta v sredo, 18. maja 2022 pripravila okroglo mizo o Kočevskem procesu, z naslovom Brez pravice do pritožbe. Sodelujoči predavatelji dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič in moderatorka Alenka Puhar so odstirali dileme o procesu, pri katerem govorimo o izvensodnih umorih s strani revolucionarnega sodišča. Prisluhnete lahko posnetku.
Moja zgodba
Študijski center za narodno spravo in Nova univerza sta v sredo, 18. maja 2022 pripravila okroglo mizo o Kočevskem procesu, z naslovom Brez pravice do pritožbe. Sodelujoči predavatelji dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič in moderatorka Alenka Puhar so odstirali dileme o procesu, pri katerem govorimo o izvensodnih umorih s strani revolucionarnega sodišča. Prisluhnete lahko posnetku.
Pogovor o
Tokrat pozornost posvečamo vprašanju sprave z avtoritarnimi režimi, ki je, ko gre za komunizem, pogosto lažna. O tem so spregovorili sodelujoči na mednarodni konferenci Navidezna sprava: Tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi, ki jo je gostil državni svet. Poudarek je bil na odnosu do komunizma, saj sta fašizem in social nacionalizem s koncem druge svetovne vojne propadla, komunistična ideologija pa še danes obvladuje del sveta.
Pogovor o
Tokrat pozornost posvečamo vprašanju sprave z avtoritarnimi režimi, ki je, ko gre za komunizem, pogosto lažna. O tem so spregovorili sodelujoči na mednarodni konferenci Navidezna sprava: Tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi, ki jo je gostil državni svet. Poudarek je bil na odnosu do komunizma, saj sta fašizem in social nacionalizem s koncem druge svetovne vojne propadla, komunistična ideologija pa še danes obvladuje del sveta.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2023 ob 05-ih
Pogovor o
V luči dokumentarno-igrane serije Inhumanum: Nečloveško ravnanje človeka smo v oddaji spregovorili o nasilju. Dotaknili smo se najhujših kaznivih dejanj in njihovega vpliva na družbo ter odziva slednje na nasilje. Prav tako smo spregovorili o vplivu družine na morilsko vedenje, resocializaciji morilcev in o pomočeh žrtvam. Gostje so bili dekan Evropske pravne fakultete Nove Univerze dr. Boštjan Brezovnik, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Gorazd Trpin, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik ter dramski igralec Ludvik Bagari.
Slovencem po svetu in domovini
Milka Kriegl je prejela Tischlerjevo nagrado 2023 za vso njeno skrb za slovensko ziljsko narečje in ziljsko nošo, za ohranjanje domačih šeg in navad ter za ljubeč odnos do tipične ziljske gradbene in stanovanjske arhitekture. Govorijo: predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko, lavdatorki Micka Opetnik in Martina Piko-Rustia, na koncu tudi zahvala nagrajenke
Naš gost
S. Zorica je uršulinka, ki od novembra 2021 deluje v Senegalu. Spregovorila nam je o svoji poti, klicu, ki ga najprej ni želela razumeti, danes pa ji dokazuje kako ljubeča je Božja previdnost. Spoznajte življenje in delo misijonarke v deželi, ki bo tudi del prihajajoče Pustne Sobotne iskrice. Letos bo skušala omiliti lakoto otrok na Arktiki, v Senegalu in Kongu.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2023 ob 05-ih
Dogodki
»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.
Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pojdite in učite
Jezuit p. Janez Rus deluje v Rusiji, v mestu Novosibirsk je odgovoren za velik kulturni center in predsemenišče. Spregovoril je o svoji zanimivi življenjski poti in delu v medverskem in medkulturnem okolju.