V nedeljo smo obhajali praznik Žalostne matere božje in prvi Dan žalujočih. Zato vas tokrat povabili prostovoljko Slovenskega društva hospic Marjetico Stojanovič Verdinek,. Pred leti v prometni nesreči izgubila moža in sina, sama pa je bila močno poškodovana. A danes živi in kipi od upanja in modrosti, ki sije iz njenih besed in oči. Kako ji je to uspelo? 

Smrt je del našega življenja, a v naši družbi čisto preveč potisnjena v ozadje. S tem pa tudi žalujoči, ki so izgubili drago osebo. Tamara Tedesco Ljutić iz Slovenskega društva Hospic to ve iz lastne izkušnje izgube najstniške hčerke, ki je zbolela za rakom. Marjetica Stojanovič Verdinek pa je v prometni nesreči izgubila moža in sina. Za obema je dolg proces žalovanja, zdaj pa pri Slovenskem društvu Hospic pomagata drugim, da odžalujejo in začnejo novo življenje.

15. september je v Cerkvi v Sloveniji postal Dan žalujočih. Zato  smo tokrat spregovorili o procesu žalovanja otrok, ki so večkrat prezrti žalovalci, pravita gostji iz Slovenskega društva Hospic Marjetica Stojanovič Verdinek in Tamara Tedesco Ljutić. Kako žalujejo otroci in katerih napak odrasli pri tem ne smemo delati? Kako poteka program Levjesrčnih in katere sadove daje? 

Sogovornica avgustovskega Nedeljskega klepeta je bila Metka Klevišar, ki bo v septembru praznovala okrogli jubilej; 80 let. V tokratnem Klepetu smo tako poskusili narediti kratek oris njenih življenjskih izkušenj ter obudili nekaj spominov. 

Jon Kanjir deli ganljivo zgodbo o pomenu spoštovanja želja umirajočih ter poudarja vlogo prisotnosti in podpore v palijativni oskrbi. Izpostavlja, da je ključno ustvarjanje smiselnih trenutkov med oskrbo ter spoštovanje želja umirajočih za dostojno slovo in olajšanje procesa žalovanja. Prostovoljstvo pri Hospicu kot način ustvarjanja povezanih skupnosti in izboljšanja kakovosti življenja v vseh fazah. Spodbuja k prostovoljnim dejavnostim in deljenju talentov za bolj srečno življenje in preprečevanje osamljenosti.

V tokratni rubriki smo podali razmišljanje o dostojanstvu človeka, ki mu ga ne more odvzeti niti demenca ali duševna motnja, čeprav nekateri filozofi zagovarjajo stališče, da ima človek dostojanstvo le takrat, ko je priseben, ko izraža svoje potrebe in ko je koristen. Diametralno drugače razmišljajo sodelavci Ljubhospica, kjer ne zagovarjajo evtanazije ali samomora s pomočjo, ker iz izkušnje vedo, da nihče ne prosi za to, če je poskrbljeno za lajšanje bolečin in sočutno bližino. Vodja hiše Tatjani Fink.

Dodajati življenje dnevom in ne dneve življenju. To je temeljna misel vseh, ki v Hiši Ljubhospica skrbijo za umirajoče. Skrbijo pa tudi za njihove svojce, jim omogočajo prostor in priložnost za slovo od najdražjih. Zato je vodja hiše Tatjana Fink spregovorila o kulturi poslavljanja.

Naša gostja je med drugim povedala, zakaj je pomemebno, da se o smrti pogovarjamo in kako drugače: bolj sproščeno in veselo lahko živimo, če se zavedamo, da je del življenja. V oddaji smo se spomnili tudi ustanovitve društva Hospic in slovenske Karitas.