Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|24. 11. 2022
Zeleni energetski prehod

Mag. Stane Merše: Naša raba enerije bo v naslednjih petih letih gotovo drugačna.

Znanje in osveščenost sta ključni element, ki ju moramo okrepiti, za uspešnejši zeleni prehod. To je morda ena od največjih ovir, da nimamo ustreznega znanja, tudi ne na ustreznih mestih, kjer se odloča o rešitvah. Skratka, znanje. In pa seveda podpora tudi tehnološkemu razvoju naših podjetij, da bi le ta zagotavljala rešitve in ne bi le uvažali določenih tehnoloških rešitev, ampak bi bili dejansko tisti, ki te rešitve razvijamo in ponujamo. To je skupni, najuspešnejši vidik za dober zeleni prehod v Sloveniji.

Tako je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost, ki deluje v sklopu Inštituta Jožef Stefan.

Zeleni energetski prehod in splošna energetska učinkovitost nista več izbira ampak nuja. Skrajni čas je, da sleherni med nami premisli o svoji odvisnosti od energetov, kako z njimi ravna, jih smotrno in preudarno uporablja, pozna tudi druge možnosti izbire, spremlja inovacije na tem področju in razmišlja o spremenjenih, boljših navadah v dobrobit zmanjšane potrošnje in s tem boljšega vpliva na okolje in življenje vseh?

Uspešnih projektov za učinkovitejše rabe energije je veliko, v Sloveniji smo lahko ponosni. Zagotovo pa je treba delati še naprej.

Zeleni energetski prehod

»Gre za globalni proces kot odgovor na zelo aktualno podnebno krizo, pa seveda tudi na zmanjšanje obremenitve okolja in onesnaževanja, ki ga današnja družba prispeva svetu. Gre za širok proces uvajanja novih zelenih tehnologij, ki manj obremenjujejo naše okolje, novih trajnostnih praks, tako v industriji kot tudi pri naših vedenjskih vzorcih, skratka gre za eno bolj okolju prijazno sonaravno ravnanje, ki ga današnje nove tehnologije že omogočajo, in je zato dejansko nujno potreben odgovor, če hočemo ohraniti okolje tudi našim potomcem. Tudi okolje v Evropi je temu izrazito naklonjeno, dogaja se velik razvojni preboj, dela se na vseh področjih, stvari se obračajo na bolje.«

Sem optimist, slovenski človek je bil vedno gospodaren, se je znal gospodarno vesti tudi do okolja, nenazadnje tudi do anravnih virov in svojih financ. Smo v okolju, kjer so viri omejeni in postajajo vse dražji, to nas dodatno stimulira, da bomo v naslednjih petih letih ta energetski prehod pospešili.

Konkretne spodbude za učinkovitejšo rabo

»Največ energije posamezniki porabimo za ogrevanje. Če smo tu skrbnejši, da ne pretiravamo s temperaturami v prostorih, če skrbimo za ogrevalne naprave, lahko prihranimo kar precej energije. Drugi, takoj naslednji največji porabnik naše energije je promet. S prevozi porabimo ogromno energije, če opravimo krajše poti peš, s kolesom ali z javnim potniškim prometom, bomo gotovo precej znižali stroške za energijo. Visoke cene energije nas silijo, spodbujajo, da smo na tem področju učinkovitejši. Marsikaj se danes bistveno bolj splača kot se je še nekaj let nazaj. Še posebej pa, ko izvajamo dolgoročnejše investicije, prenove stavb, takrat je pa res smiselno, da poskrbimo, da so naše stavbe učinkovite, da prehajamo na obnovljive vire enerije, in da si za prihodnost zagotovimo trajnostne načine ogrevanja in hlajenja, ki bodo dejansko tudi bistveno cenejši od današnjih.«

Ključni element za uspešen prehod je poznavanje koliko energije sploh porabimo, zakaj in kako. Se pravi, da imamo jasen vpogled v naše energetsko stanje, tako bistveno lažje načrtujemo spremembe in tehnološke rešitve. In, danes je na tem področju veliko novih podpornih tehnologij, ki nam to bistveno olajšajo.

Frekvenca prehoda

»So razlike med posameznimi tehnologijami in sektorji. Če pogledamo gospodinjski sektor, smo bili soočeni s hitrim tehnološkim prehodom pri razsvetljavi, imamo danes na razpolago zelo učinkovito led razsvetljavo. Pri ogrevanju že tradicionalno uporabljamo les na bio maso, to bi lahko še v večji meri, seveda na okolju prijazen in učinkovit način, prihajajo toplotne črpalke, ki so vedno bolj učinkovite in vedno bolj tudi tihe, dostopne in cenovno ugodne so sončne elektrarne, tako da je kar nekaj tehnologij, ki so že dostopne na trgu. Če pogledamo pri prometu, ta trenutek pričakujemo večjo ponudbo električnih vozil, ki bi nam omogočala tehnološki prehod. V drugih sektorjih pa so določene tehnologije, kjer je prehod še v razvojni fazi, posebej ko iščemo alternative recimo zemeljskemu plinu v tehnoloških procesih, je pa tu že danes ogromen potencial za povečevanje učinkovitosti v vseh sektorjih, se pravi skozi bolj kakovostno upravljanje energije in podobno. Priložnosti so in je smiselno danes narediti, kar je danes dostopno in seveda da načrtujemo za naprej.«

Procesi sprememb

»Še vedno smo seveda najbolj občutljivi prav na finančne učinke, ko se cene energentov dvignejo ali ko energenti niso dostopni, takrat res začnemo intenzivno razmišljati o novih rešitvah, ki so enostavno tudi bolj gospodarne. Po drugi strani pa vidimo, da tudi s sistematičnim vlaganjem v znanje, tu delamo na različnih izobraževalnih procesih in je zanimanja vse več za nova znanja, ki so nujno potrebna, prihajamo tudi do konkretnih rešitev. V zadnjem času smo uspešno vzpostavili kar nekaj projektov na področju izkoriščanja odvečne toplote v industriji in s povezovanjem te toplote s sistemi daljinskega ogrevanja, razvijamo nove pristope za razvoj energetskih skupnosti, da bi se industrija bolj povezala z lokalnim okoljem, da bi tudi prebivalci lahko vlagali v skupne projekte, kot so recimo skupnostne sončne elektrarne, in na ta način lahko zagotovimo kakovostno povezovanje energetskih sektorjev, ki dejansko prinašajo konkretne učinke. Intenzivno pa že nekaj let delamo tudi na novih poslovnih modelih za učinkovito prenovo stavb.«

Zeleni energetski prehod

Mag. Stane Merše: Naša raba enerije bo v naslednjih petih letih gotovo drugačna.

Znanje in osveščenost sta ključni element, ki ju moramo okrepiti, za uspešnejši zeleni prehod. To je morda ena od največjih ovir, da nimamo ustreznega znanja, tudi ne na ustreznih mestih, kjer se odloča o rešitvah. Skratka, znanje. In pa seveda podpora tudi tehnološkemu razvoju naših podjetij, da bi le ta zagotavljala rešitve in ne bi le uvažali določenih tehnoloških rešitev, ampak bi bili dejansko tisti, ki te rešitve razvijamo in ponujamo. To je skupni, najuspešnejši vidik za dober zeleni prehod v Sloveniji.

Tako je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost, ki deluje v sklopu Inštituta Jožef Stefan.

Zeleni energetski prehod in splošna energetska učinkovitost nista več izbira ampak nuja. Skrajni čas je, da sleherni med nami premisli o svoji odvisnosti od energetov, kako z njimi ravna, jih smotrno in preudarno uporablja, pozna tudi druge možnosti izbire, spremlja inovacije na tem področju in razmišlja o spremenjenih, boljših navadah v dobrobit zmanjšane potrošnje in s tem boljšega vpliva na okolje in življenje vseh?

Uspešnih projektov za učinkovitejše rabe energije je veliko, v Sloveniji smo lahko ponosni. Zagotovo pa je treba delati še naprej.

Zeleni energetski prehod

»Gre za globalni proces kot odgovor na zelo aktualno podnebno krizo, pa seveda tudi na zmanjšanje obremenitve okolja in onesnaževanja, ki ga današnja družba prispeva svetu. Gre za širok proces uvajanja novih zelenih tehnologij, ki manj obremenjujejo naše okolje, novih trajnostnih praks, tako v industriji kot tudi pri naših vedenjskih vzorcih, skratka gre za eno bolj okolju prijazno sonaravno ravnanje, ki ga današnje nove tehnologije že omogočajo, in je zato dejansko nujno potreben odgovor, če hočemo ohraniti okolje tudi našim potomcem. Tudi okolje v Evropi je temu izrazito naklonjeno, dogaja se velik razvojni preboj, dela se na vseh področjih, stvari se obračajo na bolje.«

Sem optimist, slovenski človek je bil vedno gospodaren, se je znal gospodarno vesti tudi do okolja, nenazadnje tudi do anravnih virov in svojih financ. Smo v okolju, kjer so viri omejeni in postajajo vse dražji, to nas dodatno stimulira, da bomo v naslednjih petih letih ta energetski prehod pospešili.

Konkretne spodbude za učinkovitejšo rabo

»Največ energije posamezniki porabimo za ogrevanje. Če smo tu skrbnejši, da ne pretiravamo s temperaturami v prostorih, če skrbimo za ogrevalne naprave, lahko prihranimo kar precej energije. Drugi, takoj naslednji največji porabnik naše energije je promet. S prevozi porabimo ogromno energije, če opravimo krajše poti peš, s kolesom ali z javnim potniškim prometom, bomo gotovo precej znižali stroške za energijo. Visoke cene energije nas silijo, spodbujajo, da smo na tem področju učinkovitejši. Marsikaj se danes bistveno bolj splača kot se je še nekaj let nazaj. Še posebej pa, ko izvajamo dolgoročnejše investicije, prenove stavb, takrat je pa res smiselno, da poskrbimo, da so naše stavbe učinkovite, da prehajamo na obnovljive vire enerije, in da si za prihodnost zagotovimo trajnostne načine ogrevanja in hlajenja, ki bodo dejansko tudi bistveno cenejši od današnjih.«

Ključni element za uspešen prehod je poznavanje koliko energije sploh porabimo, zakaj in kako. Se pravi, da imamo jasen vpogled v naše energetsko stanje, tako bistveno lažje načrtujemo spremembe in tehnološke rešitve. In, danes je na tem področju veliko novih podpornih tehnologij, ki nam to bistveno olajšajo.

Frekvenca prehoda

»So razlike med posameznimi tehnologijami in sektorji. Če pogledamo gospodinjski sektor, smo bili soočeni s hitrim tehnološkim prehodom pri razsvetljavi, imamo danes na razpolago zelo učinkovito led razsvetljavo. Pri ogrevanju že tradicionalno uporabljamo les na bio maso, to bi lahko še v večji meri, seveda na okolju prijazen in učinkovit način, prihajajo toplotne črpalke, ki so vedno bolj učinkovite in vedno bolj tudi tihe, dostopne in cenovno ugodne so sončne elektrarne, tako da je kar nekaj tehnologij, ki so že dostopne na trgu. Če pogledamo pri prometu, ta trenutek pričakujemo večjo ponudbo električnih vozil, ki bi nam omogočala tehnološki prehod. V drugih sektorjih pa so določene tehnologije, kjer je prehod še v razvojni fazi, posebej ko iščemo alternative recimo zemeljskemu plinu v tehnoloških procesih, je pa tu že danes ogromen potencial za povečevanje učinkovitosti v vseh sektorjih, se pravi skozi bolj kakovostno upravljanje energije in podobno. Priložnosti so in je smiselno danes narediti, kar je danes dostopno in seveda da načrtujemo za naprej.«

Procesi sprememb

»Še vedno smo seveda najbolj občutljivi prav na finančne učinke, ko se cene energentov dvignejo ali ko energenti niso dostopni, takrat res začnemo intenzivno razmišljati o novih rešitvah, ki so enostavno tudi bolj gospodarne. Po drugi strani pa vidimo, da tudi s sistematičnim vlaganjem v znanje, tu delamo na različnih izobraževalnih procesih in je zanimanja vse več za nova znanja, ki so nujno potrebna, prihajamo tudi do konkretnih rešitev. V zadnjem času smo uspešno vzpostavili kar nekaj projektov na področju izkoriščanja odvečne toplote v industriji in s povezovanjem te toplote s sistemi daljinskega ogrevanja, razvijamo nove pristope za razvoj energetskih skupnosti, da bi se industrija bolj povezala z lokalnim okoljem, da bi tudi prebivalci lahko vlagali v skupne projekte, kot so recimo skupnostne sončne elektrarne, in na ta način lahko zagotovimo kakovostno povezovanje energetskih sektorjev, ki dejansko prinašajo konkretne učinke. Intenzivno pa že nekaj let delamo tudi na novih poslovnih modelih za učinkovito prenovo stavb.«

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružbanaravaenergija

Ni meje za dobre ideje

Zeleni energetski prehod

Mag. Stane Merše: Naša raba enerije bo v naslednjih petih letih gotovo drugačna.

Znanje in osveščenost sta ključni element, ki ju moramo okrepiti, za uspešnejši zeleni prehod. To je morda ena od največjih ovir, da nimamo ustreznega znanja, tudi ne na ustreznih mestih, kjer se odloča o rešitvah. Skratka, znanje. In pa seveda podpora tudi tehnološkemu razvoju naših podjetij, da bi le ta zagotavljala rešitve in ne bi le uvažali določenih tehnoloških rešitev, ampak bi bili dejansko tisti, ki te rešitve razvijamo in ponujamo. To je skupni, najuspešnejši vidik za dober zeleni prehod v Sloveniji.

Tako je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost, ki deluje v sklopu Inštituta Jožef Stefan.

Zeleni energetski prehod in splošna energetska učinkovitost nista več izbira ampak nuja. Skrajni čas je, da sleherni med nami premisli o svoji odvisnosti od energetov, kako z njimi ravna, jih smotrno in preudarno uporablja, pozna tudi druge možnosti izbire, spremlja inovacije na tem področju in razmišlja o spremenjenih, boljših navadah v dobrobit zmanjšane potrošnje in s tem boljšega vpliva na okolje in življenje vseh?

Uspešnih projektov za učinkovitejše rabe energije je veliko, v Sloveniji smo lahko ponosni. Zagotovo pa je treba delati še naprej.

Zeleni energetski prehod

»Gre za globalni proces kot odgovor na zelo aktualno podnebno krizo, pa seveda tudi na zmanjšanje obremenitve okolja in onesnaževanja, ki ga današnja družba prispeva svetu. Gre za širok proces uvajanja novih zelenih tehnologij, ki manj obremenjujejo naše okolje, novih trajnostnih praks, tako v industriji kot tudi pri naših vedenjskih vzorcih, skratka gre za eno bolj okolju prijazno sonaravno ravnanje, ki ga današnje nove tehnologije že omogočajo, in je zato dejansko nujno potreben odgovor, če hočemo ohraniti okolje tudi našim potomcem. Tudi okolje v Evropi je temu izrazito naklonjeno, dogaja se velik razvojni preboj, dela se na vseh področjih, stvari se obračajo na bolje.«

Sem optimist, slovenski človek je bil vedno gospodaren, se je znal gospodarno vesti tudi do okolja, nenazadnje tudi do anravnih virov in svojih financ. Smo v okolju, kjer so viri omejeni in postajajo vse dražji, to nas dodatno stimulira, da bomo v naslednjih petih letih ta energetski prehod pospešili.

Konkretne spodbude za učinkovitejšo rabo

»Največ energije posamezniki porabimo za ogrevanje. Če smo tu skrbnejši, da ne pretiravamo s temperaturami v prostorih, če skrbimo za ogrevalne naprave, lahko prihranimo kar precej energije. Drugi, takoj naslednji največji porabnik naše energije je promet. S prevozi porabimo ogromno energije, če opravimo krajše poti peš, s kolesom ali z javnim potniškim prometom, bomo gotovo precej znižali stroške za energijo. Visoke cene energije nas silijo, spodbujajo, da smo na tem področju učinkovitejši. Marsikaj se danes bistveno bolj splača kot se je še nekaj let nazaj. Še posebej pa, ko izvajamo dolgoročnejše investicije, prenove stavb, takrat je pa res smiselno, da poskrbimo, da so naše stavbe učinkovite, da prehajamo na obnovljive vire enerije, in da si za prihodnost zagotovimo trajnostne načine ogrevanja in hlajenja, ki bodo dejansko tudi bistveno cenejši od današnjih.«

Ključni element za uspešen prehod je poznavanje koliko energije sploh porabimo, zakaj in kako. Se pravi, da imamo jasen vpogled v naše energetsko stanje, tako bistveno lažje načrtujemo spremembe in tehnološke rešitve. In, danes je na tem področju veliko novih podpornih tehnologij, ki nam to bistveno olajšajo.

Frekvenca prehoda

»So razlike med posameznimi tehnologijami in sektorji. Če pogledamo gospodinjski sektor, smo bili soočeni s hitrim tehnološkim prehodom pri razsvetljavi, imamo danes na razpolago zelo učinkovito led razsvetljavo. Pri ogrevanju že tradicionalno uporabljamo les na bio maso, to bi lahko še v večji meri, seveda na okolju prijazen in učinkovit način, prihajajo toplotne črpalke, ki so vedno bolj učinkovite in vedno bolj tudi tihe, dostopne in cenovno ugodne so sončne elektrarne, tako da je kar nekaj tehnologij, ki so že dostopne na trgu. Če pogledamo pri prometu, ta trenutek pričakujemo večjo ponudbo električnih vozil, ki bi nam omogočala tehnološki prehod. V drugih sektorjih pa so določene tehnologije, kjer je prehod še v razvojni fazi, posebej ko iščemo alternative recimo zemeljskemu plinu v tehnoloških procesih, je pa tu že danes ogromen potencial za povečevanje učinkovitosti v vseh sektorjih, se pravi skozi bolj kakovostno upravljanje energije in podobno. Priložnosti so in je smiselno danes narediti, kar je danes dostopno in seveda da načrtujemo za naprej.«

Procesi sprememb

»Še vedno smo seveda najbolj občutljivi prav na finančne učinke, ko se cene energentov dvignejo ali ko energenti niso dostopni, takrat res začnemo intenzivno razmišljati o novih rešitvah, ki so enostavno tudi bolj gospodarne. Po drugi strani pa vidimo, da tudi s sistematičnim vlaganjem v znanje, tu delamo na različnih izobraževalnih procesih in je zanimanja vse več za nova znanja, ki so nujno potrebna, prihajamo tudi do konkretnih rešitev. V zadnjem času smo uspešno vzpostavili kar nekaj projektov na področju izkoriščanja odvečne toplote v industriji in s povezovanjem te toplote s sistemi daljinskega ogrevanja, razvijamo nove pristope za razvoj energetskih skupnosti, da bi se industrija bolj povezala z lokalnim okoljem, da bi tudi prebivalci lahko vlagali v skupne projekte, kot so recimo skupnostne sončne elektrarne, in na ta način lahko zagotovimo kakovostno povezovanje energetskih sektorjev, ki dejansko prinašajo konkretne učinke. Intenzivno pa že nekaj let delamo tudi na novih poslovnih modelih za učinkovito prenovo stavb.«

VEČ ...|24. 11. 2022
Zeleni energetski prehod

Mag. Stane Merše: Naša raba enerije bo v naslednjih petih letih gotovo drugačna.

Znanje in osveščenost sta ključni element, ki ju moramo okrepiti, za uspešnejši zeleni prehod. To je morda ena od največjih ovir, da nimamo ustreznega znanja, tudi ne na ustreznih mestih, kjer se odloča o rešitvah. Skratka, znanje. In pa seveda podpora tudi tehnološkemu razvoju naših podjetij, da bi le ta zagotavljala rešitve in ne bi le uvažali določenih tehnoloških rešitev, ampak bi bili dejansko tisti, ki te rešitve razvijamo in ponujamo. To je skupni, najuspešnejši vidik za dober zeleni prehod v Sloveniji.

Tako je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost, ki deluje v sklopu Inštituta Jožef Stefan.

Zeleni energetski prehod in splošna energetska učinkovitost nista več izbira ampak nuja. Skrajni čas je, da sleherni med nami premisli o svoji odvisnosti od energetov, kako z njimi ravna, jih smotrno in preudarno uporablja, pozna tudi druge možnosti izbire, spremlja inovacije na tem področju in razmišlja o spremenjenih, boljših navadah v dobrobit zmanjšane potrošnje in s tem boljšega vpliva na okolje in življenje vseh?

Uspešnih projektov za učinkovitejše rabe energije je veliko, v Sloveniji smo lahko ponosni. Zagotovo pa je treba delati še naprej.

Zeleni energetski prehod

»Gre za globalni proces kot odgovor na zelo aktualno podnebno krizo, pa seveda tudi na zmanjšanje obremenitve okolja in onesnaževanja, ki ga današnja družba prispeva svetu. Gre za širok proces uvajanja novih zelenih tehnologij, ki manj obremenjujejo naše okolje, novih trajnostnih praks, tako v industriji kot tudi pri naših vedenjskih vzorcih, skratka gre za eno bolj okolju prijazno sonaravno ravnanje, ki ga današnje nove tehnologije že omogočajo, in je zato dejansko nujno potreben odgovor, če hočemo ohraniti okolje tudi našim potomcem. Tudi okolje v Evropi je temu izrazito naklonjeno, dogaja se velik razvojni preboj, dela se na vseh področjih, stvari se obračajo na bolje.«

Sem optimist, slovenski človek je bil vedno gospodaren, se je znal gospodarno vesti tudi do okolja, nenazadnje tudi do anravnih virov in svojih financ. Smo v okolju, kjer so viri omejeni in postajajo vse dražji, to nas dodatno stimulira, da bomo v naslednjih petih letih ta energetski prehod pospešili.

Konkretne spodbude za učinkovitejšo rabo

»Največ energije posamezniki porabimo za ogrevanje. Če smo tu skrbnejši, da ne pretiravamo s temperaturami v prostorih, če skrbimo za ogrevalne naprave, lahko prihranimo kar precej energije. Drugi, takoj naslednji največji porabnik naše energije je promet. S prevozi porabimo ogromno energije, če opravimo krajše poti peš, s kolesom ali z javnim potniškim prometom, bomo gotovo precej znižali stroške za energijo. Visoke cene energije nas silijo, spodbujajo, da smo na tem področju učinkovitejši. Marsikaj se danes bistveno bolj splača kot se je še nekaj let nazaj. Še posebej pa, ko izvajamo dolgoročnejše investicije, prenove stavb, takrat je pa res smiselno, da poskrbimo, da so naše stavbe učinkovite, da prehajamo na obnovljive vire enerije, in da si za prihodnost zagotovimo trajnostne načine ogrevanja in hlajenja, ki bodo dejansko tudi bistveno cenejši od današnjih.«

Ključni element za uspešen prehod je poznavanje koliko energije sploh porabimo, zakaj in kako. Se pravi, da imamo jasen vpogled v naše energetsko stanje, tako bistveno lažje načrtujemo spremembe in tehnološke rešitve. In, danes je na tem področju veliko novih podpornih tehnologij, ki nam to bistveno olajšajo.

Frekvenca prehoda

»So razlike med posameznimi tehnologijami in sektorji. Če pogledamo gospodinjski sektor, smo bili soočeni s hitrim tehnološkim prehodom pri razsvetljavi, imamo danes na razpolago zelo učinkovito led razsvetljavo. Pri ogrevanju že tradicionalno uporabljamo les na bio maso, to bi lahko še v večji meri, seveda na okolju prijazen in učinkovit način, prihajajo toplotne črpalke, ki so vedno bolj učinkovite in vedno bolj tudi tihe, dostopne in cenovno ugodne so sončne elektrarne, tako da je kar nekaj tehnologij, ki so že dostopne na trgu. Če pogledamo pri prometu, ta trenutek pričakujemo večjo ponudbo električnih vozil, ki bi nam omogočala tehnološki prehod. V drugih sektorjih pa so določene tehnologije, kjer je prehod še v razvojni fazi, posebej ko iščemo alternative recimo zemeljskemu plinu v tehnoloških procesih, je pa tu že danes ogromen potencial za povečevanje učinkovitosti v vseh sektorjih, se pravi skozi bolj kakovostno upravljanje energije in podobno. Priložnosti so in je smiselno danes narediti, kar je danes dostopno in seveda da načrtujemo za naprej.«

Procesi sprememb

»Še vedno smo seveda najbolj občutljivi prav na finančne učinke, ko se cene energentov dvignejo ali ko energenti niso dostopni, takrat res začnemo intenzivno razmišljati o novih rešitvah, ki so enostavno tudi bolj gospodarne. Po drugi strani pa vidimo, da tudi s sistematičnim vlaganjem v znanje, tu delamo na različnih izobraževalnih procesih in je zanimanja vse več za nova znanja, ki so nujno potrebna, prihajamo tudi do konkretnih rešitev. V zadnjem času smo uspešno vzpostavili kar nekaj projektov na področju izkoriščanja odvečne toplote v industriji in s povezovanjem te toplote s sistemi daljinskega ogrevanja, razvijamo nove pristope za razvoj energetskih skupnosti, da bi se industrija bolj povezala z lokalnim okoljem, da bi tudi prebivalci lahko vlagali v skupne projekte, kot so recimo skupnostne sončne elektrarne, in na ta način lahko zagotovimo kakovostno povezovanje energetskih sektorjev, ki dejansko prinašajo konkretne učinke. Intenzivno pa že nekaj let delamo tudi na novih poslovnih modelih za učinkovito prenovo stavb.«

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružbanaravaenergija

Komentar Domovina.je

VEČ ...|25. 7. 2022
Čaka nas reguliran dvig cen v smislu socialistične ekonomije

Že v svoji kolumni zadnji kolumni –  Ukrepi Golobove vlade kot počasno kuhanje žabe sem napovedal, kaj nas čaka pod to vlado, mediji pa ji bodo suportiral.

V preteklih dneh in tednih smo v medijih poslušali bombastične napovedi, kako vlada dela in sprejema ukrepe za boj proti draginji. Super!

Ceno elektrike bo vlada zaustavila za visoko tarifi 0,118 evra, za nizko tarifo na 0,082 evra in za enotno tarifo na 0,098 evra. Superheroji bodo s tem znižali ali zaustavili inflacijo. V medijih pa o tem oh in sploh samo superativi. Vlada končno dela s polno paro …

Tako je svoj komentar za spletni portal Domovina.je začel dr. Štefan Šumah.

Čaka nas reguliran dvig cen v smislu socialistične ekonomije

Že v svoji kolumni zadnji kolumni –  Ukrepi Golobove vlade kot počasno kuhanje žabe sem napovedal, kaj nas čaka pod to vlado, mediji pa ji bodo suportiral.

V preteklih dneh in tednih smo v medijih poslušali bombastične napovedi, kako vlada dela in sprejema ukrepe za boj proti draginji. Super!

Ceno elektrike bo vlada zaustavila za visoko tarifi 0,118 evra, za nizko tarifo na 0,082 evra in za enotno tarifo na 0,098 evra. Superheroji bodo s tem znižali ali zaustavili inflacijo. V medijih pa o tem oh in sploh samo superativi. Vlada končno dela s polno paro …

Tako je svoj komentar za spletni portal Domovina.je začel dr. Štefan Šumah.

komentarpolitikadružbaenergijaekonomija

Komentar Domovina.je

Čaka nas reguliran dvig cen v smislu socialistične ekonomije

Že v svoji kolumni zadnji kolumni –  Ukrepi Golobove vlade kot počasno kuhanje žabe sem napovedal, kaj nas čaka pod to vlado, mediji pa ji bodo suportiral.

V preteklih dneh in tednih smo v medijih poslušali bombastične napovedi, kako vlada dela in sprejema ukrepe za boj proti draginji. Super!

Ceno elektrike bo vlada zaustavila za visoko tarifi 0,118 evra, za nizko tarifo na 0,082 evra in za enotno tarifo na 0,098 evra. Superheroji bodo s tem znižali ali zaustavili inflacijo. V medijih pa o tem oh in sploh samo superativi. Vlada končno dela s polno paro …

Tako je svoj komentar za spletni portal Domovina.je začel dr. Štefan Šumah.

VEČ ...|25. 7. 2022
Čaka nas reguliran dvig cen v smislu socialistične ekonomije

Že v svoji kolumni zadnji kolumni –  Ukrepi Golobove vlade kot počasno kuhanje žabe sem napovedal, kaj nas čaka pod to vlado, mediji pa ji bodo suportiral.

V preteklih dneh in tednih smo v medijih poslušali bombastične napovedi, kako vlada dela in sprejema ukrepe za boj proti draginji. Super!

Ceno elektrike bo vlada zaustavila za visoko tarifi 0,118 evra, za nizko tarifo na 0,082 evra in za enotno tarifo na 0,098 evra. Superheroji bodo s tem znižali ali zaustavili inflacijo. V medijih pa o tem oh in sploh samo superativi. Vlada končno dela s polno paro …

Tako je svoj komentar za spletni portal Domovina.je začel dr. Štefan Šumah.

dr. Štefan Šumah

komentarpolitikadružbaenergijaekonomija

Pogovor o

VEČ ...|23. 2. 2022
Energetska kriza in zeleni prehod

Vodja Centra za energetsko učinkovitost na IJS mag. Stane Merše in vodja Laboratorija za oskrbo z električno energijo na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani prof. dr. Rafael Mihalič sta soočila poglede na stanje v energetiki v Evropi in na doseganje ciljev zelenega prehoda.

Energetska kriza in zeleni prehod

Vodja Centra za energetsko učinkovitost na IJS mag. Stane Merše in vodja Laboratorija za oskrbo z električno energijo na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani prof. dr. Rafael Mihalič sta soočila poglede na stanje v energetiki v Evropi in na doseganje ciljev zelenega prehoda.

politikaživljenjeenergetikaenergija

Pogovor o

Energetska kriza in zeleni prehod

Vodja Centra za energetsko učinkovitost na IJS mag. Stane Merše in vodja Laboratorija za oskrbo z električno energijo na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani prof. dr. Rafael Mihalič sta soočila poglede na stanje v energetiki v Evropi in na doseganje ciljev zelenega prehoda.

VEČ ...|23. 2. 2022
Energetska kriza in zeleni prehod

Vodja Centra za energetsko učinkovitost na IJS mag. Stane Merše in vodja Laboratorija za oskrbo z električno energijo na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani prof. dr. Rafael Mihalič sta soočila poglede na stanje v energetiki v Evropi in na doseganje ciljev zelenega prehoda.

Petra Stopar

politikaživljenjeenergetikaenergija

Dogodki

VEČ ...|15. 2. 2022
Kateri način ogrevanja je za nas najboljši?

Govorili smo o vidikih zamenjave ogrevalnega vira in o načinih za optimalen izbor ogrevalnega sistema za naš dom. Z nami je bil Gašper Ravnak, vodja razvoja pri ECE, s katerim se je pogovarjal Jože Bartolj.

Kateri način ogrevanja je za nas najboljši?

Govorili smo o vidikih zamenjave ogrevalnega vira in o načinih za optimalen izbor ogrevalnega sistema za naš dom. Z nami je bil Gašper Ravnak, vodja razvoja pri ECE, s katerim se je pogovarjal Jože Bartolj.

električna energijaenergijasvetovanjeizobraževanje

Dogodki

Kateri način ogrevanja je za nas najboljši?

Govorili smo o vidikih zamenjave ogrevalnega vira in o načinih za optimalen izbor ogrevalnega sistema za naš dom. Z nami je bil Gašper Ravnak, vodja razvoja pri ECE, s katerim se je pogovarjal Jože Bartolj.

VEČ ...|15. 2. 2022
Kateri način ogrevanja je za nas najboljši?

Govorili smo o vidikih zamenjave ogrevalnega vira in o načinih za optimalen izbor ogrevalnega sistema za naš dom. Z nami je bil Gašper Ravnak, vodja razvoja pri ECE, s katerim se je pogovarjal Jože Bartolj.

Radio Ognjišče

električna energijaenergijasvetovanjeizobraževanje

Dogodki

VEČ ...|30. 12. 2021
Energetski prihranki v gospodinjstvu

V goste smo povabili Gašperja Ravnaka iz energetskega podjetja ECE, ki nam je predstavil možnosti varčevanja z energijo v naših domovih.

Energetski prihranki v gospodinjstvu

V goste smo povabili Gašperja Ravnaka iz energetskega podjetja ECE, ki nam je predstavil možnosti varčevanja z energijo v naših domovih.

svetovanjedružbaelektrična energijavarčevanje

Dogodki

Energetski prihranki v gospodinjstvu

V goste smo povabili Gašperja Ravnaka iz energetskega podjetja ECE, ki nam je predstavil možnosti varčevanja z energijo v naših domovih.

VEČ ...|30. 12. 2021
Energetski prihranki v gospodinjstvu

V goste smo povabili Gašperja Ravnaka iz energetskega podjetja ECE, ki nam je predstavil možnosti varčevanja z energijo v naših domovih.

Radio Ognjišče

svetovanjedružbaelektrična energijavarčevanje

Pogovor o

VEČ ...|1. 12. 2021
Jedrska energija in obnovljivi viri

S čim in kako neobnovljive vire, kot so fosilni, nadomeščati z nizko-ogljičnimi? Kakšno vlogo pri zniževanju ogljikovih izpustov in zadoščanju naraščajočih potreb po električni energiji igrajo obnovljivi viri in jedrska energija v Sloveniji? O tem sta spregovorila vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan in vodja raziskovalnega reaktorja Triga na Brinju pri Ljubljani dr. Luka Snoj ter strokovni sodelavec za energijo in podnebje pri društvu za sonaraven razvoj Focus dr. Tomislav Tkalec.

Jedrska energija in obnovljivi viri

S čim in kako neobnovljive vire, kot so fosilni, nadomeščati z nizko-ogljičnimi? Kakšno vlogo pri zniževanju ogljikovih izpustov in zadoščanju naraščajočih potreb po električni energiji igrajo obnovljivi viri in jedrska energija v Sloveniji? O tem sta spregovorila vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan in vodja raziskovalnega reaktorja Triga na Brinju pri Ljubljani dr. Luka Snoj ter strokovni sodelavec za energijo in podnebje pri društvu za sonaraven razvoj Focus dr. Tomislav Tkalec.

življenjeenergijaokoljeobnovljivi virijedrska energija

Pogovor o

Jedrska energija in obnovljivi viri

S čim in kako neobnovljive vire, kot so fosilni, nadomeščati z nizko-ogljičnimi? Kakšno vlogo pri zniževanju ogljikovih izpustov in zadoščanju naraščajočih potreb po električni energiji igrajo obnovljivi viri in jedrska energija v Sloveniji? O tem sta spregovorila vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan in vodja raziskovalnega reaktorja Triga na Brinju pri Ljubljani dr. Luka Snoj ter strokovni sodelavec za energijo in podnebje pri društvu za sonaraven razvoj Focus dr. Tomislav Tkalec.

VEČ ...|1. 12. 2021
Jedrska energija in obnovljivi viri

S čim in kako neobnovljive vire, kot so fosilni, nadomeščati z nizko-ogljičnimi? Kakšno vlogo pri zniževanju ogljikovih izpustov in zadoščanju naraščajočih potreb po električni energiji igrajo obnovljivi viri in jedrska energija v Sloveniji? O tem sta spregovorila vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan in vodja raziskovalnega reaktorja Triga na Brinju pri Ljubljani dr. Luka Snoj ter strokovni sodelavec za energijo in podnebje pri društvu za sonaraven razvoj Focus dr. Tomislav Tkalec.

Petra Stopar

življenjeenergijaokoljeobnovljivi virijedrska energija

Pogovor o

VEČ ...|16. 6. 2021
Poraba energije, njeno pridobivanje in vpliv na okolje

Človeštvo je zelo odvisno od energije, vajeno je udobja ogrevanih stanovanj, rabe avtomobilov, naprav in pripomočkov, vse je narejeno na dotik po sistemu takoj in zdaj … Kaj to pomeni z vidika porabe energije, načinov njenega pridobivanja in predvsem varstva okolja tako doma kot v svetu? O dejstvih in možnostih bodo govorili predsednik uprave Gen-I Robert Golob, univerzitetni profesor in grosupeljski župan Peter Verlič in nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle.

Poraba energije, njeno pridobivanje in vpliv na okolje

Človeštvo je zelo odvisno od energije, vajeno je udobja ogrevanih stanovanj, rabe avtomobilov, naprav in pripomočkov, vse je narejeno na dotik po sistemu takoj in zdaj … Kaj to pomeni z vidika porabe energije, načinov njenega pridobivanja in predvsem varstva okolja tako doma kot v svetu? O dejstvih in možnostih bodo govorili predsednik uprave Gen-I Robert Golob, univerzitetni profesor in grosupeljski župan Peter Verlič in nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle.

politikaenergijaokolje

Pogovor o

Poraba energije, njeno pridobivanje in vpliv na okolje

Človeštvo je zelo odvisno od energije, vajeno je udobja ogrevanih stanovanj, rabe avtomobilov, naprav in pripomočkov, vse je narejeno na dotik po sistemu takoj in zdaj … Kaj to pomeni z vidika porabe energije, načinov njenega pridobivanja in predvsem varstva okolja tako doma kot v svetu? O dejstvih in možnostih bodo govorili predsednik uprave Gen-I Robert Golob, univerzitetni profesor in grosupeljski župan Peter Verlič in nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle.

VEČ ...|16. 6. 2021
Poraba energije, njeno pridobivanje in vpliv na okolje

Človeštvo je zelo odvisno od energije, vajeno je udobja ogrevanih stanovanj, rabe avtomobilov, naprav in pripomočkov, vse je narejeno na dotik po sistemu takoj in zdaj … Kaj to pomeni z vidika porabe energije, načinov njenega pridobivanja in predvsem varstva okolja tako doma kot v svetu? O dejstvih in možnostih bodo govorili predsednik uprave Gen-I Robert Golob, univerzitetni profesor in grosupeljski župan Peter Verlič in nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle.

Silvestra Sadar

politikaenergijaokolje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|8. 4. 2021
Inovacije med študenti na področjih energetike in pametnih naselij

O inovativnih rešitvah študentov Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani smo govorili z dekanom prof. dr. Gregorjem Dolinarjem. Dobro sodelujejo z gospodarstvom in številne rešitve so že uspešne zgodbe vpete v naš vsakdanjik. 

Inovacije med študenti na področjih energetike in pametnih naselij

O inovativnih rešitvah študentov Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani smo govorili z dekanom prof. dr. Gregorjem Dolinarjem. Dobro sodelujejo z gospodarstvom in številne rešitve so že uspešne zgodbe vpete v naš vsakdanjik. 

inovacijadružbamladipogovorenergijagospodarstvo

Ni meje za dobre ideje

Inovacije med študenti na področjih energetike in pametnih naselij

O inovativnih rešitvah študentov Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani smo govorili z dekanom prof. dr. Gregorjem Dolinarjem. Dobro sodelujejo z gospodarstvom in številne rešitve so že uspešne zgodbe vpete v naš vsakdanjik. 

VEČ ...|8. 4. 2021
Inovacije med študenti na področjih energetike in pametnih naselij

O inovativnih rešitvah študentov Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani smo govorili z dekanom prof. dr. Gregorjem Dolinarjem. Dobro sodelujejo z gospodarstvom in številne rešitve so že uspešne zgodbe vpete v naš vsakdanjik. 

Nataša Ličen

inovacijadružbamladipogovorenergijagospodarstvo

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|26. 11. 2022
Dr. Tomo Virk

K nam v goste je prišel akademik dr. Tomo Virk. V oddaji nam je povedal o svoji življenjski poti, ki je bila nekaj časa športna pot alpskega smučarja. Tudi o tem, kako so potem prevladale knjige in primerjalna književnost.

Dr. Tomo Virk

K nam v goste je prišel akademik dr. Tomo Virk. V oddaji nam je povedal o svoji življenjski poti, ki je bila nekaj časa športna pot alpskega smučarja. Tudi o tem, kako so potem prevladale knjige in primerjalna književnost.

Mateja

spominživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 11. 2022
Z Dejanom Valentinčičem o izseljevanju in vračanju v Slovenijo

O izseljevanju iz Slovenije in vračanju vanjo, pogojih, ki jih mora ustvariti država in primerih dobrih praks drugih držav ste slišali v pogovoru z doc. dr. Dejanom Valentinčičem. Z Marijo Gruškovnjak smo govorili o zborniku o dr. Vinku Zwitterju. 

V sodelovanju s Svetovnim slovenskim kongresom vas vabimo k poslušanju prvega pogovora pri projektu »Kongres na klepetu« na temo »Nazaj v Slovenijo?«.  V tokratnem nizu pogovorov bomo z različnimi sogovorniki iz domovine in sveta govorili o razlogih za vračanje oz. nevračanje v Slovenijo in o tem kaj bi lahko Slovenija naredila, da bi se čim več rojakov vrnilo in jo obogatilo s svojim znanjem. 

 Prvi »klepet« nam predstavi širši uvod v bolj osebne pogovore z našimi rojaki po svetu. Pogovarjali smo se z doc. dr. Dejanom Valentinčičem. Zaposlen je kot pravnik na Okrožnem sodišču v Novi Gorici, dodatno pa še kot vodja Centra za družboslovno raziskovanje pri Ameriško slovenski izobraževalni fundaciji ASEF in prodekan Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze. Med marcem 2020 in junijem 2022 je bil državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.  

Na Fakulteti za uporabne družbene študije je habilitiran kot docent za področje politologije, na Evropski pravni fakulteti in Fakulteti za državne in evropske študije pa kot docent za področje ustavnega prava in človekovih pravic.  

Redno obiskuje slovenske skupnosti na vseh koncih sveta. Je avtor treh knjig, o Reziji, o etnični situaciji na Goriškem na obeh straneh meje in monografije o starosti slovenske politike Ivanu Omanu.  

Med leti 2019 in 2021 je bil nosilec ciljnega raziskovalnega projekta »Omilitev posledic bega možganov in krepitev mehanizma kroženja možganov«, katerega namen je bil preučiti katere ukrepe bi morala Slovenija sprejeti, da bi se manj mladih in izobraženih izseljevalo ter kako spodbujati njihovo vračanje v Slovenijo. 

Vsi posnetki bodo objavljeni na spletni strani www.slokongres.com in na Youtube kanalu SSK 

https://www.slokongres.com/dogodek/kongres-na-klepetu-doc-dr-dejan-valentincic/ 

 

Dr. Vinko Zwitter (19. 6. 1904 – 3. 5. 1977) je bil politik in kulturnik, prvi predsednik slovenskega dela Katoliške akcije v celovški-krški škofiji, urednik Koroškega Slovenca, tajnik Slovenske krščansko-socialne zveze, sooblikovalec izobraževalnega in kulturnega ustvarjanja koroških Slovencev. Mohorjeva družba je leta 2020 izdaja zbornik prispevkov in spominov, ki ga je uredila Marija Gruškovnjak. Zbornik je ponaslovljen Vizionar in sejalec. Pred dnevi so ga predstavili tudi v Ljubljani in urednico smo povabili tudi v naš studio. 

 

Z Dejanom Valentinčičem o izseljevanju in vračanju v Slovenijo

O izseljevanju iz Slovenije in vračanju vanjo, pogojih, ki jih mora ustvariti država in primerih dobrih praks drugih držav ste slišali v pogovoru z doc. dr. Dejanom Valentinčičem. Z Marijo Gruškovnjak smo govorili o zborniku o dr. Vinku Zwitterju. 

V sodelovanju s Svetovnim slovenskim kongresom vas vabimo k poslušanju prvega pogovora pri projektu »Kongres na klepetu« na temo »Nazaj v Slovenijo?«.  V tokratnem nizu pogovorov bomo z različnimi sogovorniki iz domovine in sveta govorili o razlogih za vračanje oz. nevračanje v Slovenijo in o tem kaj bi lahko Slovenija naredila, da bi se čim več rojakov vrnilo in jo obogatilo s svojim znanjem. 

 Prvi »klepet« nam predstavi širši uvod v bolj osebne pogovore z našimi rojaki po svetu. Pogovarjali smo se z doc. dr. Dejanom Valentinčičem. Zaposlen je kot pravnik na Okrožnem sodišču v Novi Gorici, dodatno pa še kot vodja Centra za družboslovno raziskovanje pri Ameriško slovenski izobraževalni fundaciji ASEF in prodekan Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze. Med marcem 2020 in junijem 2022 je bil državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.  

Na Fakulteti za uporabne družbene študije je habilitiran kot docent za področje politologije, na Evropski pravni fakulteti in Fakulteti za državne in evropske študije pa kot docent za področje ustavnega prava in človekovih pravic.  

Redno obiskuje slovenske skupnosti na vseh koncih sveta. Je avtor treh knjig, o Reziji, o etnični situaciji na Goriškem na obeh straneh meje in monografije o starosti slovenske politike Ivanu Omanu.  

Med leti 2019 in 2021 je bil nosilec ciljnega raziskovalnega projekta »Omilitev posledic bega možganov in krepitev mehanizma kroženja možganov«, katerega namen je bil preučiti katere ukrepe bi morala Slovenija sprejeti, da bi se manj mladih in izobraženih izseljevalo ter kako spodbujati njihovo vračanje v Slovenijo. 

Vsi posnetki bodo objavljeni na spletni strani www.slokongres.com in na Youtube kanalu SSK 

https://www.slokongres.com/dogodek/kongres-na-klepetu-doc-dr-dejan-valentincic/ 

 

Dr. Vinko Zwitter (19. 6. 1904 – 3. 5. 1977) je bil politik in kulturnik, prvi predsednik slovenskega dela Katoliške akcije v celovški-krški škofiji, urednik Koroškega Slovenca, tajnik Slovenske krščansko-socialne zveze, sooblikovalec izobraževalnega in kulturnega ustvarjanja koroških Slovencev. Mohorjeva družba je leta 2020 izdaja zbornik prispevkov in spominov, ki ga je uredila Marija Gruškovnjak. Zbornik je ponaslovljen Vizionar in sejalec. Pred dnevi so ga predstavili tudi v Ljubljani in urednico smo povabili tudi v naš studio. 

 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Sol in luč

VEČ ...|22. 11. 2022
Zakaj in kako glasba zdravi?

“Harmonična glasba ima moč, da uredi neharmonično dušo,” je zapisal Platon. O vplivu glasbe na človeka poročajo znanstveniki s področja biologije in medicine. Zvočne vibracije imajo učinek celo na žive celice. Najnovejša teorija fizike - Teorija strun - je poimenovana po nihanju strun, ki jih je opazoval že Pitagora. Glasba ima torej velikansko moč in najčistejšo harmonijo smo našli v gregorianskem koralu, tako smo izbrali tudi nekaj najboljših posnetkov Schole cantorum Labacensis.

Zakaj in kako glasba zdravi?

“Harmonična glasba ima moč, da uredi neharmonično dušo,” je zapisal Platon. O vplivu glasbe na človeka poročajo znanstveniki s področja biologije in medicine. Zvočne vibracije imajo učinek celo na žive celice. Najnovejša teorija fizike - Teorija strun - je poimenovana po nihanju strun, ki jih je opazoval že Pitagora. Glasba ima torej velikansko moč in najčistejšo harmonijo smo našli v gregorianskem koralu, tako smo izbrali tudi nekaj najboljših posnetkov Schole cantorum Labacensis.

Tadej Sadar

glasbaduhovnostodnosizdravstvo

Komentar tedna

VEČ ...|25. 11. 2022
Roman Vučajnk: Skupaj delajmo za dobro

Ravno ta teden smo v slovenski družbi znova povabljeni, da premislimo in prekvasimo svojo držo do delanja dobrega, do te dejavnosti v skupnosti in k osebnemu doprinosu. Slovenska Karitas se s Tednom dobrote že leta trudi nagovarjati vse družbene plasti in vsakega posameznika ter s posebej oblikovanim gradivom in programom uspešno zagotavlja tako spoštovanje dostojanstva tistih v stiski, kot tudi sredstva zanje, da lahko lažje živijo. Obenem pa spodbuja skupinsko delanje dobrega. Letošnje geslo, ki sem ga kar uporabil kot naslov tega komentarja, je prav posebej povedno pri ohranjanju notranjega kompasa in je čudovit poziv k delovanju.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

Roman Vučajnk: Skupaj delajmo za dobro

Ravno ta teden smo v slovenski družbi znova povabljeni, da premislimo in prekvasimo svojo držo do delanja dobrega, do te dejavnosti v skupnosti in k osebnemu doprinosu. Slovenska Karitas se s Tednom dobrote že leta trudi nagovarjati vse družbene plasti in vsakega posameznika ter s posebej oblikovanim gradivom in programom uspešno zagotavlja tako spoštovanje dostojanstva tistih v stiski, kot tudi sredstva zanje, da lahko lažje živijo. Obenem pa spodbuja skupinsko delanje dobrega. Letošnje geslo, ki sem ga kar uporabil kot naslov tega komentarja, je prav posebej povedno pri ohranjanju notranjega kompasa in je čudovit poziv k delovanju.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

Roman Vučajnk

komentardružba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|21. 11. 2022
Ustavni sodnik Jaklič o volitvah, vojni v Ukrajini in človekovi vesti

Gost oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford UK, Harvard USA). Uvodoma smo se ustavili pri volitvah in volilni pravici, nato pri vojni v Ukrajini in kršenju človekovih pravic ter v zadnjem delu v ospredje postavili človekovo vest. O slednji je spregovoril na slavnostni akademiji v okviru slovesnega praznovanja godu sv. Stanislava Kostke, zavetnika šentviškega Zavoda sv. Stanislava.

Ustavni sodnik Jaklič o volitvah, vojni v Ukrajini in človekovi vesti

Gost oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford UK, Harvard USA). Uvodoma smo se ustavili pri volitvah in volilni pravici, nato pri vojni v Ukrajini in kršenju človekovih pravic ter v zadnjem delu v ospredje postavili človekovo vest. O slednji je spregovoril na slavnostni akademiji v okviru slovesnega praznovanja godu sv. Stanislava Kostke, zavetnika šentviškega Zavoda sv. Stanislava.

Alen Salihović

svpmvolitveustavaklemen jaklicustavni sodnikvojnaukrajinainfopogovorpolitika

Program zadnjega tedna

VEČ ...|26. 11. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. november 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. november 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Radijska kateheza

VEČ ...|26. 11. 2022
Odkriti advent, skrit med lučkami

Začenjamo advent, ki nas opozarja, da ni vse odvisno od naprezanj in trdne volje človeka. Povabljeni smo, da zavzamemo držo odprtosti in pričakovanja, ko bo Gospod dopolnil in odrešil vse, kar je nepopolno in boleče. Imamo straši sploh kakšne možnosti, da v obhajanje skrivnosti Božjega prihoda vključimo svoje otroke in najstnike? V iskanje odgovorov smo se podali z redovnico Magdo Burger.

Odkriti advent, skrit med lučkami

Začenjamo advent, ki nas opozarja, da ni vse odvisno od naprezanj in trdne volje človeka. Povabljeni smo, da zavzamemo držo odprtosti in pričakovanja, ko bo Gospod dopolnil in odrešil vse, kar je nepopolno in boleče. Imamo straši sploh kakšne možnosti, da v obhajanje skrivnosti Božjega prihoda vključimo svoje otroke in najstnike? V iskanje odgovorov smo se podali z redovnico Magdo Burger.

Silvestra Sadar, Magda Burger

duhovnostvzgoja

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|26. 11. 2022
Pred 1. adventno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor nadškofa Marjana Turnška. Sledila je molitev prvih nedeljskih večernic in rožnega venca, ki smo ga namenili za vse ustvarjalce in poslušalce programa Radia Ognjišče, ki bo 28. novembra obeležil 28. obletnico oddajanja. V Radijski katehezi pa o adventu, ki nas opozarja, da ni vse odvisno od naprezanj in trdne volje človeka. Povabljeni smo, da zavzamemo držo odprtosti in pričakovanja, ko bo Gospod dopolnil in odrešil vse, kar je nepopolno in boleče. Imajo straši sploh kakšne možnosti, da v obhajanje skrivnosti Božjega prihoda vključijo svoje otroke in najstnike? V iskanje odgovorov smo se podali z redovnico sestro Magdo Burger. 

Pred 1. adventno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor nadškofa Marjana Turnška. Sledila je molitev prvih nedeljskih večernic in rožnega venca, ki smo ga namenili za vse ustvarjalce in poslušalce programa Radia Ognjišče, ki bo 28. novembra obeležil 28. obletnico oddajanja. V Radijski katehezi pa o adventu, ki nas opozarja, da ni vse odvisno od naprezanj in trdne volje človeka. Povabljeni smo, da zavzamemo držo odprtosti in pričakovanja, ko bo Gospod dopolnil in odrešil vse, kar je nepopolno in boleče. Imajo straši sploh kakšne možnosti, da v obhajanje skrivnosti Božjega prihoda vključijo svoje otroke in najstnike? V iskanje odgovorov smo se podali z redovnico sestro Magdo Burger. 

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 11. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|26. 11. 2022
Dr. Tomo Virk

K nam v goste je prišel akademik dr. Tomo Virk. V oddaji nam je povedal o svoji življenjski poti, ki je bila nekaj časa športna pot alpskega smučarja. Tudi o tem, kako so potem prevladale knjige in primerjalna književnost.

Dr. Tomo Virk

K nam v goste je prišel akademik dr. Tomo Virk. V oddaji nam je povedal o svoji življenjski poti, ki je bila nekaj časa športna pot alpskega smučarja. Tudi o tem, kako so potem prevladale knjige in primerjalna književnost.

Mateja

spominživljenje