Svetovalnica

VEČ ...|22. 4. 2025
Na dan Zemlje o okoljskih izzivih

Na dan Zemlje smo spregovorili o okoljskih izzivih današnjih dni. Spomnili se bomo okrožnice Laudato si papeža Frančiška, od katere objave bo konec maja minilo 10 let. Beseda je tekla tudi o okoljskem dolgu, naš gost je bil direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc.

Na dan Zemlje o okoljskih izzivih

Na dan Zemlje smo spregovorili o okoljskih izzivih današnjih dni. Spomnili se bomo okrožnice Laudato si papeža Frančiška, od katere objave bo konec maja minilo 10 let. Beseda je tekla tudi o okoljskem dolgu, naš gost je bil direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc.

okoljedan Zemljeekologijasvetovanje

Svetovalnica

Na dan Zemlje o okoljskih izzivih

Na dan Zemlje smo spregovorili o okoljskih izzivih današnjih dni. Spomnili se bomo okrožnice Laudato si papeža Frančiška, od katere objave bo konec maja minilo 10 let. Beseda je tekla tudi o okoljskem dolgu, naš gost je bil direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc.

VEČ ...|22. 4. 2025
Na dan Zemlje o okoljskih izzivih

Na dan Zemlje smo spregovorili o okoljskih izzivih današnjih dni. Spomnili se bomo okrožnice Laudato si papeža Frančiška, od katere objave bo konec maja minilo 10 let. Beseda je tekla tudi o okoljskem dolgu, naš gost je bil direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc.

Blaž Lesnik

okoljedan Zemljeekologijasvetovanje

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|23. 2. 2025
P. Peter Rožič o integralni ekologiji

Okoljski begunci so tisti, ki zapuščajo svoje domove in dežele zaradi podnebnih sprememb. Zato je izjemnega pomena skrb za naš planet. Na Univerzi v Oxfordu deluje raziskovalna mreža za ekološke in družbene izzive. Pri njej sodeluje tudi p. Peter Rožič DJ. V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, nam je predstavil integralno ekološko paradigmo, njene osnovne koncepte in področja delovanja ter konkretne projekte. 

P. Peter Rožič o integralni ekologiji

Okoljski begunci so tisti, ki zapuščajo svoje domove in dežele zaradi podnebnih sprememb. Zato je izjemnega pomena skrb za naš planet. Na Univerzi v Oxfordu deluje raziskovalna mreža za ekološke in družbene izzive. Pri njej sodeluje tudi p. Peter Rožič DJ. V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, nam je predstavil integralno ekološko paradigmo, njene osnovne koncepte in področja delovanja ter konkretne projekte. 

politikainfobegunciekologijajrs

Gradimo odprto družbo

P. Peter Rožič o integralni ekologiji

Okoljski begunci so tisti, ki zapuščajo svoje domove in dežele zaradi podnebnih sprememb. Zato je izjemnega pomena skrb za naš planet. Na Univerzi v Oxfordu deluje raziskovalna mreža za ekološke in družbene izzive. Pri njej sodeluje tudi p. Peter Rožič DJ. V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, nam je predstavil integralno ekološko paradigmo, njene osnovne koncepte in področja delovanja ter konkretne projekte. 

VEČ ...|23. 2. 2025
P. Peter Rožič o integralni ekologiji

Okoljski begunci so tisti, ki zapuščajo svoje domove in dežele zaradi podnebnih sprememb. Zato je izjemnega pomena skrb za naš planet. Na Univerzi v Oxfordu deluje raziskovalna mreža za ekološke in družbene izzive. Pri njej sodeluje tudi p. Peter Rožič DJ. V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, nam je predstavil integralno ekološko paradigmo, njene osnovne koncepte in področja delovanja ter konkretne projekte. 

JRSMatjaž Merljak

politikainfobegunciekologijajrs

Svetovalnica

VEČ ...|3. 2. 2025
Kaj ima ekologija s čiščenjem digitalnih odpadkov?

Pogledali smo v ozadje problematike digitalnih odpadkov. Teh seveda ne vidimo, vendar pa je podatek, da za shranjevanje trenutne količine podatkov človeštvo potrebuje približno 70 milijonov strežnikov, zgovoren. Nekatere študije ocenjujejo, da bo v desetletju internetno omrežje porabilo 20 % odstotkov celotne svetovne energije. Gre ob številnih drugih težavah, ki pestijo planet, za obrobno temo ali jo je nujno nasloviti? Z nami je bil Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja!

Kaj ima ekologija s čiščenjem digitalnih odpadkov?

Pogledali smo v ozadje problematike digitalnih odpadkov. Teh seveda ne vidimo, vendar pa je podatek, da za shranjevanje trenutne količine podatkov človeštvo potrebuje približno 70 milijonov strežnikov, zgovoren. Nekatere študije ocenjujejo, da bo v desetletju internetno omrežje porabilo 20 % odstotkov celotne svetovne energije. Gre ob številnih drugih težavah, ki pestijo planet, za obrobno temo ali jo je nujno nasloviti? Z nami je bil Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja!

svetovanjeekologijaokoljedigitalni odpadkioblakstrežnik

Svetovalnica

Kaj ima ekologija s čiščenjem digitalnih odpadkov?

Pogledali smo v ozadje problematike digitalnih odpadkov. Teh seveda ne vidimo, vendar pa je podatek, da za shranjevanje trenutne količine podatkov človeštvo potrebuje približno 70 milijonov strežnikov, zgovoren. Nekatere študije ocenjujejo, da bo v desetletju internetno omrežje porabilo 20 % odstotkov celotne svetovne energije. Gre ob številnih drugih težavah, ki pestijo planet, za obrobno temo ali jo je nujno nasloviti? Z nami je bil Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja!

VEČ ...|3. 2. 2025
Kaj ima ekologija s čiščenjem digitalnih odpadkov?

Pogledali smo v ozadje problematike digitalnih odpadkov. Teh seveda ne vidimo, vendar pa je podatek, da za shranjevanje trenutne količine podatkov človeštvo potrebuje približno 70 milijonov strežnikov, zgovoren. Nekatere študije ocenjujejo, da bo v desetletju internetno omrežje porabilo 20 % odstotkov celotne svetovne energije. Gre ob številnih drugih težavah, ki pestijo planet, za obrobno temo ali jo je nujno nasloviti? Z nami je bil Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja!

Blaž Lesnik

svetovanjeekologijaokoljedigitalni odpadkioblakstrežnik

Doživetja narave

VEČ ...|9. 8. 2024
Ali nam bo uspelo umiriti promet v alpskih dolinah?

Posvetili smo se problematiki prometa v alpskih dolinah, ki jo v Sloveniji naslavljamo že dvajset let. Kaj je v tem času uspelo oziroma za koliko nas je trend naraščanja pločevine prehitel? Kako bo s prometom v prihodnje na Vršiču, v Vratih in kakšne so prometne razmere v Bohinju ob vrhuncu sezone? V pogovorni oddaji so sodelovali štirje gostje, ki so že dolgo vpeti v iskanje rešitev: vodja informacijsko izobraževalne službe v Javnem zavodu Triglavski narodni park Majda Odar, predsednik društva CIPRA dr. Matej Ogrin, podpredsednik Planinske zveze Slovenije mag. Martin Šolar in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.

Ali nam bo uspelo umiriti promet v alpskih dolinah?

Posvetili smo se problematiki prometa v alpskih dolinah, ki jo v Sloveniji naslavljamo že dvajset let. Kaj je v tem času uspelo oziroma za koliko nas je trend naraščanja pločevine prehitel? Kako bo s prometom v prihodnje na Vršiču, v Vratih in kakšne so prometne razmere v Bohinju ob vrhuncu sezone? V pogovorni oddaji so sodelovali štirje gostje, ki so že dolgo vpeti v iskanje rešitev: vodja informacijsko izobraževalne službe v Javnem zavodu Triglavski narodni park Majda Odar, predsednik društva CIPRA dr. Matej Ogrin, podpredsednik Planinske zveze Slovenije mag. Martin Šolar in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.

umirjanje prometaalpske dolineprometvarstvo naraveobremenitevekologija

Doživetja narave

Ali nam bo uspelo umiriti promet v alpskih dolinah?

Posvetili smo se problematiki prometa v alpskih dolinah, ki jo v Sloveniji naslavljamo že dvajset let. Kaj je v tem času uspelo oziroma za koliko nas je trend naraščanja pločevine prehitel? Kako bo s prometom v prihodnje na Vršiču, v Vratih in kakšne so prometne razmere v Bohinju ob vrhuncu sezone? V pogovorni oddaji so sodelovali štirje gostje, ki so že dolgo vpeti v iskanje rešitev: vodja informacijsko izobraževalne službe v Javnem zavodu Triglavski narodni park Majda Odar, predsednik društva CIPRA dr. Matej Ogrin, podpredsednik Planinske zveze Slovenije mag. Martin Šolar in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.

VEČ ...|9. 8. 2024
Ali nam bo uspelo umiriti promet v alpskih dolinah?

Posvetili smo se problematiki prometa v alpskih dolinah, ki jo v Sloveniji naslavljamo že dvajset let. Kaj je v tem času uspelo oziroma za koliko nas je trend naraščanja pločevine prehitel? Kako bo s prometom v prihodnje na Vršiču, v Vratih in kakšne so prometne razmere v Bohinju ob vrhuncu sezone? V pogovorni oddaji so sodelovali štirje gostje, ki so že dolgo vpeti v iskanje rešitev: vodja informacijsko izobraževalne službe v Javnem zavodu Triglavski narodni park Majda Odar, predsednik društva CIPRA dr. Matej Ogrin, podpredsednik Planinske zveze Slovenije mag. Martin Šolar in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.

Blaž Lesnik

umirjanje prometaalpske dolineprometvarstvo naraveobremenitevekologija

Naš pogled

VEČ ...|4. 10. 2022
Prislušovanje stvarstvu

Podnebno razmišljanje ob godu sv. Frančiška Asiškega in ob rob vsem krizam, skozi katere smo šli v zadnjih 15-ih letih: finančne, zdravstvene in vojne. Kje najti upanje? In kako odgovoriti?

Prislušovanje stvarstvu

Podnebno razmišljanje ob godu sv. Frančiška Asiškega in ob rob vsem krizam, skozi katere smo šli v zadnjih 15-ih letih: finančne, zdravstvene in vojne. Kje najti upanje? In kako odgovoriti?

komentarpodnebne spremembedružbasv. Frančišekekologijaekološko spreobrnjenjekoronaviruspapež

Naš pogled

Prislušovanje stvarstvu

Podnebno razmišljanje ob godu sv. Frančiška Asiškega in ob rob vsem krizam, skozi katere smo šli v zadnjih 15-ih letih: finančne, zdravstvene in vojne. Kje najti upanje? In kako odgovoriti?

VEČ ...|4. 10. 2022
Prislušovanje stvarstvu

Podnebno razmišljanje ob godu sv. Frančiška Asiškega in ob rob vsem krizam, skozi katere smo šli v zadnjih 15-ih letih: finančne, zdravstvene in vojne. Kje najti upanje? In kako odgovoriti?

Blaž Lesnik

komentarpodnebne spremembedružbasv. Frančišekekologijaekološko spreobrnjenjekoronaviruspapež

Doživetja narave

VEČ ...|24. 9. 2021
Kako čista voda priteče izpod kamniških planin?

V tokratni oddaji nas je spremljala misel o ohranjanju pitne vode. V pogovoru z jamarjema Vidom Kregarjem in dr. Rajkom Slapnikom iz Jamarskega kluba Kamnik smo se odpravili po zapleteneih kraških poteh do vodnih izvirov pod Kamniškimi Alpami. Analize kažejo, da so vedno bolj onesnaženi tudi viri pitne vode, med njimi je izvir Kamniške Bistrice, ki je potal srečališče ljubiteljev namakanja v mrzli vodi.

Kako čista voda priteče izpod kamniških planin?

V tokratni oddaji nas je spremljala misel o ohranjanju pitne vode. V pogovoru z jamarjema Vidom Kregarjem in dr. Rajkom Slapnikom iz Jamarskega kluba Kamnik smo se odpravili po zapleteneih kraških poteh do vodnih izvirov pod Kamniškimi Alpami. Analize kažejo, da so vedno bolj onesnaženi tudi viri pitne vode, med njimi je izvir Kamniške Bistrice, ki je potal srečališče ljubiteljev namakanja v mrzli vodi.

naravaokoljevodaekologijajamekraški svetVelika planinaKamniška Bistricajamarji

Doživetja narave

Kako čista voda priteče izpod kamniških planin?

V tokratni oddaji nas je spremljala misel o ohranjanju pitne vode. V pogovoru z jamarjema Vidom Kregarjem in dr. Rajkom Slapnikom iz Jamarskega kluba Kamnik smo se odpravili po zapleteneih kraških poteh do vodnih izvirov pod Kamniškimi Alpami. Analize kažejo, da so vedno bolj onesnaženi tudi viri pitne vode, med njimi je izvir Kamniške Bistrice, ki je potal srečališče ljubiteljev namakanja v mrzli vodi.

VEČ ...|24. 9. 2021
Kako čista voda priteče izpod kamniških planin?

V tokratni oddaji nas je spremljala misel o ohranjanju pitne vode. V pogovoru z jamarjema Vidom Kregarjem in dr. Rajkom Slapnikom iz Jamarskega kluba Kamnik smo se odpravili po zapleteneih kraških poteh do vodnih izvirov pod Kamniškimi Alpami. Analize kažejo, da so vedno bolj onesnaženi tudi viri pitne vode, med njimi je izvir Kamniške Bistrice, ki je potal srečališče ljubiteljev namakanja v mrzli vodi.

Blaž Lesnik

naravaokoljevodaekologijajamekraški svetVelika planinaKamniška Bistricajamarji

Komentar Družina

VEČ ...|19. 8. 2021
Igor Bahovec: Krik Zemlje

Igor Bahovec je v komentarju Krik Zemlje razmišljal o tem, da ekološka kriza ni ločena od drugih kriz in da bomo morali korenito spremeniti način življenja. Vsak je poklican, da prispeva svoj delež.

Igor Bahovec: Krik Zemlje

Igor Bahovec je v komentarju Krik Zemlje razmišljal o tem, da ekološka kriza ni ločena od drugih kriz in da bomo morali korenito spremeniti način življenja. Vsak je poklican, da prispeva svoj delež.

komentarekologija

Komentar Družina

Igor Bahovec: Krik Zemlje

Igor Bahovec je v komentarju Krik Zemlje razmišljal o tem, da ekološka kriza ni ločena od drugih kriz in da bomo morali korenito spremeniti način življenja. Vsak je poklican, da prispeva svoj delež.

VEČ ...|19. 8. 2021
Igor Bahovec: Krik Zemlje

Igor Bahovec je v komentarju Krik Zemlje razmišljal o tem, da ekološka kriza ni ločena od drugih kriz in da bomo morali korenito spremeniti način življenja. Vsak je poklican, da prispeva svoj delež.

Igor Bahovec

komentarekologija

Kmetijska oddaja

VEČ ...|11. 7. 2021
Ekološko kmetijstvo

Predstavili smo drugi del okrogle mize o ekološkem kmetijstvu, ki jo je 17. Junija 2021 organiziral Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj na ekološki kmetiji Šlibar.
Po uvodni predstavitvi stanja in trendov v ekološkem kmetijstvu v Sloveniji na osnovi analize v osnutku Akcijskega načrta za razvoj ekološke pridelave v Sloveniji do leta 2027 in v luči krovnega dokumenta na ravni EU, se je med povabljenimi strokovnjaki in gosti razvil zanimiv pogovor. Vabljeni, da mu prisluhnete!

Ekološko kmetijstvo

Predstavili smo drugi del okrogle mize o ekološkem kmetijstvu, ki jo je 17. Junija 2021 organiziral Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj na ekološki kmetiji Šlibar.
Po uvodni predstavitvi stanja in trendov v ekološkem kmetijstvu v Sloveniji na osnovi analize v osnutku Akcijskega načrta za razvoj ekološke pridelave v Sloveniji do leta 2027 in v luči krovnega dokumenta na ravni EU, se je med povabljenimi strokovnjaki in gosti razvil zanimiv pogovor. Vabljeni, da mu prisluhnete!

kmetijstvonaravavrtekološko kmetijstvoekologijaeko

Kmetijska oddaja

Ekološko kmetijstvo

Predstavili smo drugi del okrogle mize o ekološkem kmetijstvu, ki jo je 17. Junija 2021 organiziral Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj na ekološki kmetiji Šlibar.
Po uvodni predstavitvi stanja in trendov v ekološkem kmetijstvu v Sloveniji na osnovi analize v osnutku Akcijskega načrta za razvoj ekološke pridelave v Sloveniji do leta 2027 in v luči krovnega dokumenta na ravni EU, se je med povabljenimi strokovnjaki in gosti razvil zanimiv pogovor. Vabljeni, da mu prisluhnete!

VEČ ...|11. 7. 2021
Ekološko kmetijstvo

Predstavili smo drugi del okrogle mize o ekološkem kmetijstvu, ki jo je 17. Junija 2021 organiziral Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj na ekološki kmetiji Šlibar.
Po uvodni predstavitvi stanja in trendov v ekološkem kmetijstvu v Sloveniji na osnovi analize v osnutku Akcijskega načrta za razvoj ekološke pridelave v Sloveniji do leta 2027 in v luči krovnega dokumenta na ravni EU, se je med povabljenimi strokovnjaki in gosti razvil zanimiv pogovor. Vabljeni, da mu prisluhnete!

Slavi Košir

kmetijstvonaravavrtekološko kmetijstvoekologijaeko

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|13. 4. 2025
Grožnja slinavke, nasveti za setev koruze in drobnica

Zadnje informacije o izbruhu slinavke in parkljevke na Madžarskem in Slovaškem, v osrednjem delu pa je mag. Jože Mohar opozoril na dobro prakso setve koruze za silažo. Na koncu pa še nekaj informacij za rejce drobnice.

Grožnja slinavke, nasveti za setev koruze in drobnica

Zadnje informacije o izbruhu slinavke in parkljevke na Madžarskem in Slovaškem, v osrednjem delu pa je mag. Jože Mohar opozoril na dobro prakso setve koruze za silažo. Na koncu pa še nekaj informacij za rejce drobnice.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Za življenje

VEČ ...|19. 4. 2025
Vprašanja o prazniku velike noči

Zakonca Ruparčič sta iskala odgovore na otroška vprašanja o prazniku velike noči.

Vprašanja o prazniku velike noči

Zakonca Ruparčič sta iskala odgovore na otroška vprašanja o prazniku velike noči.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|25. 4. 2025
Primož Lorbek: papež Frančišek kot usmiljen Samarijan

Avtor se osredotoča na obdobje pontifikata papeža Frančiška, ki je v svojem vodstvu izkazoval izjemno empatijo in skrb za tiste, ki trpijo. Povezuje njegovo delo z likom usmiljenega Samarijana, ki je bil usmerjen k pomoči potrebnim. Frančišek je videl cerkev kot bolnišnico za duše, kar je odražalo njegovo prizadevanje za bližino in tolažbo ljudem. Primož Lorbek poudarja pomen njegove vizije, da bi evangelij postal aktiven del skupnosti. Njegova pastoralna naravnanost je bogatila cerkev in spodbujala iskanje resnice v duhu enotnosti. Ob zaključku se dotakne težav, s katerimi se je srečeval ter njegove zaveze ljubezni in sočutja, kar naj bi nas vse opogumilo k nadaljnjemu služenju drugim.

Primož Lorbek: papež Frančišek kot usmiljen Samarijan

Avtor se osredotoča na obdobje pontifikata papeža Frančiška, ki je v svojem vodstvu izkazoval izjemno empatijo in skrb za tiste, ki trpijo. Povezuje njegovo delo z likom usmiljenega Samarijana, ki je bil usmerjen k pomoči potrebnim. Frančišek je videl cerkev kot bolnišnico za duše, kar je odražalo njegovo prizadevanje za bližino in tolažbo ljudem. Primož Lorbek poudarja pomen njegove vizije, da bi evangelij postal aktiven del skupnosti. Njegova pastoralna naravnanost je bogatila cerkev in spodbujala iskanje resnice v duhu enotnosti. Ob zaključku se dotakne težav, s katerimi se je srečeval ter njegove zaveze ljubezni in sočutja, kar naj bi nas vse opogumilo k nadaljnjemu služenju drugim.

Primož Lorbek

komentarpapež Frančišekempatijaskrbusmiljeni Samarijanpomoč potrebnimCerkevevangelijsočutje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|21. 4. 2025
Praznovanje ob 60. obletnici revije Ognjišče

18. aprila leta 1965 je izšla prva številka revije Ognjišče. V roke so jo za veliko noč tega leta dobili verniki dveh primorskih mest, Postojne in Kopra. Kot glasilo obeh župnij se je imenovalo Farno ognjišče. Izšlo je kot razmnoženina na ciklostilu. Idejna pobudnika sta bila tedanji postojnski župnik Franc Bolo ter takratni koprski kaplan Bojan Ravbar. V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili direktorja Ognjišča Miho Turka, urednika Ognjišča in predsednika Tiskovnega društva Ognjišče mag. Boža Rustjo in direktorja Radia Ognjišče msgr. Francija Trstenjaka. Spregovorili smo o pomenu obeh medijev za slovenski prostor, predvsem pa za Katoliško cerkev.

Praznovanje ob 60. obletnici revije Ognjišče

18. aprila leta 1965 je izšla prva številka revije Ognjišče. V roke so jo za veliko noč tega leta dobili verniki dveh primorskih mest, Postojne in Kopra. Kot glasilo obeh župnij se je imenovalo Farno ognjišče. Izšlo je kot razmnoženina na ciklostilu. Idejna pobudnika sta bila tedanji postojnski župnik Franc Bolo ter takratni koprski kaplan Bojan Ravbar. V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili direktorja Ognjišča Miho Turka, urednika Ognjišča in predsednika Tiskovnega društva Ognjišče mag. Boža Rustjo in direktorja Radia Ognjišče msgr. Francija Trstenjaka. Spregovorili smo o pomenu obeh medijev za slovenski prostor, predvsem pa za Katoliško cerkev.

Alen Salihovič

politika

Sol in luč

VEČ ...|22. 4. 2025
dr. Manfred Lütz

V oddaji Sol in luč smo ponovili izbor odlomkov iz knjige o tveganjih in stranskih učinkih pretirane skrbi za zdravje in o tem, kako uživati v življenju. Psihiater in teolog, dr. Manfred Lütz se z obilo satire in brez dlake na jeziku postavi na stran veselja do življenja, ter se ne ustraši najbolj mejnih medicinskih, psihoterapevtskih in etičnih vprašanj.

dr. Manfred Lütz

V oddaji Sol in luč smo ponovili izbor odlomkov iz knjige o tveganjih in stranskih učinkih pretirane skrbi za zdravje in o tem, kako uživati v življenju. Psihiater in teolog, dr. Manfred Lütz se z obilo satire in brez dlake na jeziku postavi na stran veselja do življenja, ter se ne ustraši najbolj mejnih medicinskih, psihoterapevtskih in etičnih vprašanj.

Tadej Sadar

Radijska kateheza

VEČ ...|26. 4. 2025
Ko se zazreš v zvezde, ali vidiš Boga?

V tokratni katehezi smo gostili s. Tino Dajčer, ki pripada šolskim sestram sv. Frančiška Kristusa Kralja.

Z nami je podelila zadnji del življenja sv. Frančiška, ko je ob koncu življenja, napisal Hvalnico Stvarstvu. V njej je pokazal svobodnega človeka, ki slavi Boga v vsem - tudi v Sestri smrti. Človeka, ki ve, da brez odpovedi zameram in odpuščanja, ni miru in ne večnosti.

Ko se zazreš v zvezde, ali vidiš Boga?

V tokratni katehezi smo gostili s. Tino Dajčer, ki pripada šolskim sestram sv. Frančiška Kristusa Kralja.

Z nami je podelila zadnji del življenja sv. Frančiška, ko je ob koncu življenja, napisal Hvalnico Stvarstvu. V njej je pokazal svobodnega človeka, ki slavi Boga v vsem - tudi v Sestri smrti. Človeka, ki ve, da brez odpovedi zameram in odpuščanja, ni miru in ne večnosti.

s. Meta Potočnik

Sončna pesemprava ponižnosthvaležnost

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|26. 4. 2025
Pred 2. velikonočno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil škof Stanislav Lipovšek. Nadaljevali smo z molitvijo prvih večernic 2. velikonočne nedelje in z molitvijo rožnega venca za pokojnega papeža Frančiška. Ker smo pred praznikom Božjega usmiljenja, smo zmolili rožni venec Božjega usmiljenja. Sledila je Radijska kateheza. V času žalovanja za papežem Frančiškom je kateheza o Sončni pesmi sv. Frančiška zelo primerna vsebina. S s. Tino Dajčer, šolsko sestro, smo govorili o pomenu te pesnitve in o dejstvu, da jo je napisal leto dni pred smrtjo. V njej nam je zapustil svojo duhovno oporoko, kakor nam je pokojni papež na svoj način zapustil svojo v zadnji okrožnici z naslovom Ljubil nas je. 

Pred 2. velikonočno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil škof Stanislav Lipovšek. Nadaljevali smo z molitvijo prvih večernic 2. velikonočne nedelje in z molitvijo rožnega venca za pokojnega papeža Frančiška. Ker smo pred praznikom Božjega usmiljenja, smo zmolili rožni venec Božjega usmiljenja. Sledila je Radijska kateheza. V času žalovanja za papežem Frančiškom je kateheza o Sončni pesmi sv. Frančiška zelo primerna vsebina. S s. Tino Dajčer, šolsko sestro, smo govorili o pomenu te pesnitve in o dejstvu, da jo je napisal leto dni pred smrtjo. V njej nam je zapustil svojo duhovno oporoko, kakor nam je pokojni papež na svoj način zapustil svojo v zadnji okrožnici z naslovom Ljubil nas je. 

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|26. 4. 2025
Karel Gržan

Karel Gržan je po letih delovanja v več župnijah, zdaj deluje kot kaplan v Lučah, Ljubnem in Solčavi. Preizkušen v zadnjih letih tudi v bolezni se je že od otroštva učil drugače razbirati svet. Črke zanj drugače plešejo, ko se jim je naučil slediti, je postajal vse močnejši ravno z njimi, oziroma v besedah. Je avtor več odmevnih knjig, nekatere je spisal tudi na humoren način in na svoj račun. Med prvimi nas je opozarjal na pomen čuječnosti, na odmik od manj imeti k več biti, k sobivanju in čutenju. Obiskali smo ga na njegovi domačiji, v hribih nad Savinjo, kjer nas z zgledom na videz preprostega življenja, nekoliko odmaknjenega, a v sožitju z naravo in okoliškimi domačini, uči pristnega občestva.   

Karel Gržan

Karel Gržan je po letih delovanja v več župnijah, zdaj deluje kot kaplan v Lučah, Ljubnem in Solčavi. Preizkušen v zadnjih letih tudi v bolezni se je že od otroštva učil drugače razbirati svet. Črke zanj drugače plešejo, ko se jim je naučil slediti, je postajal vse močnejši ravno z njimi, oziroma v besedah. Je avtor več odmevnih knjig, nekatere je spisal tudi na humoren način in na svoj račun. Med prvimi nas je opozarjal na pomen čuječnosti, na odmik od manj imeti k več biti, k sobivanju in čutenju. Obiskali smo ga na njegovi domačiji, v hribih nad Savinjo, kjer nas z zgledom na videz preprostega življenja, nekoliko odmaknjenega, a v sožitju z naravo in okoliškimi domačini, uči pristnega občestva.   

Nataša Ličen

spominživljenjepogovorduhovnost