Gradimo odprto družbo

VEČ ...|28. 4. 2024
Jezuiti so od začetka vojne pomagali več kot 100.000 ukrajinskim beguncem

Evropski direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS p. Alberto Ares je ob drugi obletnici vojne v Ukrajini napisal posebno pismo. V njem med drugim piše: “Od začetka vojne v Ukrajini so jezuitske organizacije služile in spremljale 100.765 ljudi, ki so bežali pred nasiljem. V koordinaciji evropskega Jezuitskega združenja za begunce in mreže Xavier v sodelovanju z nevladnimi organizacijami in lokalnimi partnerji je Družba Jezusova med drugimi storitvami zagotovila nujno pomoč, zatočišče, psihosocialno podporo, izobraževanje in integracijo …” 
Hvala vsem, ki podpirate delo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije. Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite 031/636-964 ali obiščite spletno stran JRS.

Jezuiti so od začetka vojne pomagali več kot 100.000 ukrajinskim beguncem

Evropski direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS p. Alberto Ares je ob drugi obletnici vojne v Ukrajini napisal posebno pismo. V njem med drugim piše: “Od začetka vojne v Ukrajini so jezuitske organizacije služile in spremljale 100.765 ljudi, ki so bežali pred nasiljem. V koordinaciji evropskega Jezuitskega združenja za begunce in mreže Xavier v sodelovanju z nevladnimi organizacijami in lokalnimi partnerji je Družba Jezusova med drugimi storitvami zagotovila nujno pomoč, zatočišče, psihosocialno podporo, izobraževanje in integracijo …” 
Hvala vsem, ki podpirate delo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije. Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite 031/636-964 ali obiščite spletno stran JRS.

infobeguncidružba

Gradimo odprto družbo

Jezuiti so od začetka vojne pomagali več kot 100.000 ukrajinskim beguncem

Evropski direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS p. Alberto Ares je ob drugi obletnici vojne v Ukrajini napisal posebno pismo. V njem med drugim piše: “Od začetka vojne v Ukrajini so jezuitske organizacije služile in spremljale 100.765 ljudi, ki so bežali pred nasiljem. V koordinaciji evropskega Jezuitskega združenja za begunce in mreže Xavier v sodelovanju z nevladnimi organizacijami in lokalnimi partnerji je Družba Jezusova med drugimi storitvami zagotovila nujno pomoč, zatočišče, psihosocialno podporo, izobraževanje in integracijo …” 
Hvala vsem, ki podpirate delo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije. Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite 031/636-964 ali obiščite spletno stran JRS.

VEČ ...|28. 4. 2024
Jezuiti so od začetka vojne pomagali več kot 100.000 ukrajinskim beguncem

Evropski direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS p. Alberto Ares je ob drugi obletnici vojne v Ukrajini napisal posebno pismo. V njem med drugim piše: “Od začetka vojne v Ukrajini so jezuitske organizacije služile in spremljale 100.765 ljudi, ki so bežali pred nasiljem. V koordinaciji evropskega Jezuitskega združenja za begunce in mreže Xavier v sodelovanju z nevladnimi organizacijami in lokalnimi partnerji je Družba Jezusova med drugimi storitvami zagotovila nujno pomoč, zatočišče, psihosocialno podporo, izobraževanje in integracijo …” 
Hvala vsem, ki podpirate delo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije. Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite 031/636-964 ali obiščite spletno stran JRS.

Matjaž MerljakJRS

infobeguncidružba

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|24. 3. 2024
22 let JRS v Sloveniji

Jezuitsko združenje za begunce JRS v Sloveniji deluje že 22 let, ob tem je bil naš gost jezuitski provincial p. Miran Žvanut. Povedal je, kakšno je poslanstvo združenja, zakaj je pomembno za jezuite in za Cerkev, kako poteka pomoč zaradi vojne v Ukrajini, kakšen je pogled v prihodnost združenja ...

22 let JRS v Sloveniji

Jezuitsko združenje za begunce JRS v Sloveniji deluje že 22 let, ob tem je bil naš gost jezuitski provincial p. Miran Žvanut. Povedal je, kakšno je poslanstvo združenja, zakaj je pomembno za jezuite in za Cerkev, kako poteka pomoč zaradi vojne v Ukrajini, kakšen je pogled v prihodnost združenja ...

vzgojaduhovnostinfobegunci

Gradimo odprto družbo

22 let JRS v Sloveniji

Jezuitsko združenje za begunce JRS v Sloveniji deluje že 22 let, ob tem je bil naš gost jezuitski provincial p. Miran Žvanut. Povedal je, kakšno je poslanstvo združenja, zakaj je pomembno za jezuite in za Cerkev, kako poteka pomoč zaradi vojne v Ukrajini, kakšen je pogled v prihodnost združenja ...

VEČ ...|24. 3. 2024
22 let JRS v Sloveniji

Jezuitsko združenje za begunce JRS v Sloveniji deluje že 22 let, ob tem je bil naš gost jezuitski provincial p. Miran Žvanut. Povedal je, kakšno je poslanstvo združenja, zakaj je pomembno za jezuite in za Cerkev, kako poteka pomoč zaradi vojne v Ukrajini, kakšen je pogled v prihodnost združenja ...

JRSMatjaž Merljak

vzgojaduhovnostinfobegunci

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|28. 1. 2024
Pismo p. Alberta Aresa

V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje JRS Slovenije, ste slišali, kaj je vsem sodelavcem, dobrotnikom in prijateljem Jezuitskega združenja po Evropi ob božiču zapisal njegov voditelj p. Alberto Ares. V drugem delu so bile še novice z begunsko tematiko. 
Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite na številko JRS 031/63-69-64.

Pismo p. Alberta Aresa

V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje JRS Slovenije, ste slišali, kaj je vsem sodelavcem, dobrotnikom in prijateljem Jezuitskega združenja po Evropi ob božiču zapisal njegov voditelj p. Alberto Ares. V drugem delu so bile še novice z begunsko tematiko. 
Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite na številko JRS 031/63-69-64.

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

Pismo p. Alberta Aresa

V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje JRS Slovenije, ste slišali, kaj je vsem sodelavcem, dobrotnikom in prijateljem Jezuitskega združenja po Evropi ob božiču zapisal njegov voditelj p. Alberto Ares. V drugem delu so bile še novice z begunsko tematiko. 
Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite na številko JRS 031/63-69-64.

VEČ ...|28. 1. 2024
Pismo p. Alberta Aresa

V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje JRS Slovenije, ste slišali, kaj je vsem sodelavcem, dobrotnikom in prijateljem Jezuitskega združenja po Evropi ob božiču zapisal njegov voditelj p. Alberto Ares. V drugem delu so bile še novice z begunsko tematiko. 
Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite na številko JRS 031/63-69-64.

JRSMatjaž Merljak

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|23. 7. 2023
P. Schweiger o srečanjih v Bruslju

Direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije p. Robin Schweiger je govoril o srečanjih v Bruslju: srečanje članov JRS iz Evrope, ki delajo raziskavo v centrih za tujce po Evropi in srečanje komisije za migracije in azil pri Komisiji škofovskih konferenc Evropske unije COMECE.

P. Schweiger o srečanjih v Bruslju

Direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije p. Robin Schweiger je govoril o srečanjih v Bruslju: srečanje članov JRS iz Evrope, ki delajo raziskavo v centrih za tujce po Evropi in srečanje komisije za migracije in azil pri Komisiji škofovskih konferenc Evropske unije COMECE.

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

P. Schweiger o srečanjih v Bruslju

Direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije p. Robin Schweiger je govoril o srečanjih v Bruslju: srečanje članov JRS iz Evrope, ki delajo raziskavo v centrih za tujce po Evropi in srečanje komisije za migracije in azil pri Komisiji škofovskih konferenc Evropske unije COMECE.

VEČ ...|23. 7. 2023
P. Schweiger o srečanjih v Bruslju

Direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije p. Robin Schweiger je govoril o srečanjih v Bruslju: srečanje članov JRS iz Evrope, ki delajo raziskavo v centrih za tujce po Evropi in srečanje komisije za migracije in azil pri Komisiji škofovskih konferenc Evropske unije COMECE.

JRSMatjaž Merljak

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|25. 6. 2023
Kaj pa okoljski begunci?

Aktualen komentar za svetovni dan begunca, ki je bil v torek, 20. junija 2023, z naslovom: Kaj pa okoljski begunci? je napisal p. dr. Robin Schweiger, ki je direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije. V oddaji ste slišali še novici z begunsko tematiko iz domovine in tujine. 

Hvala vsem, ki podpirate delo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije: Slovenski provinci Družbe Jezusove in številnim dobrim ljudem, ki preko te oddaje pomagate beguncem, tujcem in prosilcem za mednarodno zaščito. Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite na mobilno številko urada JRS 031/636-964 ali obiščite spletno stran

Kaj pa okoljski begunci?

Aktualen komentar za svetovni dan begunca, ki je bil v torek, 20. junija 2023, z naslovom: Kaj pa okoljski begunci? je napisal p. dr. Robin Schweiger, ki je direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije. V oddaji ste slišali še novici z begunsko tematiko iz domovine in tujine. 

Hvala vsem, ki podpirate delo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije: Slovenski provinci Družbe Jezusove in številnim dobrim ljudem, ki preko te oddaje pomagate beguncem, tujcem in prosilcem za mednarodno zaščito. Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite na mobilno številko urada JRS 031/636-964 ali obiščite spletno stran

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

Kaj pa okoljski begunci?

Aktualen komentar za svetovni dan begunca, ki je bil v torek, 20. junija 2023, z naslovom: Kaj pa okoljski begunci? je napisal p. dr. Robin Schweiger, ki je direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije. V oddaji ste slišali še novici z begunsko tematiko iz domovine in tujine. 

Hvala vsem, ki podpirate delo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije: Slovenski provinci Družbe Jezusove in številnim dobrim ljudem, ki preko te oddaje pomagate beguncem, tujcem in prosilcem za mednarodno zaščito. Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite na mobilno številko urada JRS 031/636-964 ali obiščite spletno stran

VEČ ...|25. 6. 2023
Kaj pa okoljski begunci?

Aktualen komentar za svetovni dan begunca, ki je bil v torek, 20. junija 2023, z naslovom: Kaj pa okoljski begunci? je napisal p. dr. Robin Schweiger, ki je direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije. V oddaji ste slišali še novici z begunsko tematiko iz domovine in tujine. 

Hvala vsem, ki podpirate delo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije: Slovenski provinci Družbe Jezusove in številnim dobrim ljudem, ki preko te oddaje pomagate beguncem, tujcem in prosilcem za mednarodno zaščito. Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite na mobilno številko urada JRS 031/636-964 ali obiščite spletno stran

JRSMatjaž Merljak

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|28. 5. 2023
Pomoč beguncem v Ukrajini

Voditelji Jezuitskih združenj za begunce JRS  v Evropi so na nedavnem srečanju na Portugalskem govorili o pomoči beguncem zaradi vojne v Ukrajini. Direktor JRS v Sloveniji p. Robin Schweiger je povedal še, kakšna je situacija prosilcev za mednarodno zaščito, begunce v Republiki Sloveniji - je opaziti trend rasti ali upadanja števila prosilcev in prosilk za mednarodno zaščito? Z nami je delil tudi posebno zgodbo …

Pomoč beguncem v Ukrajini

Voditelji Jezuitskih združenj za begunce JRS  v Evropi so na nedavnem srečanju na Portugalskem govorili o pomoči beguncem zaradi vojne v Ukrajini. Direktor JRS v Sloveniji p. Robin Schweiger je povedal še, kakšna je situacija prosilcev za mednarodno zaščito, begunce v Republiki Sloveniji - je opaziti trend rasti ali upadanja števila prosilcev in prosilk za mednarodno zaščito? Z nami je delil tudi posebno zgodbo …

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

Pomoč beguncem v Ukrajini

Voditelji Jezuitskih združenj za begunce JRS  v Evropi so na nedavnem srečanju na Portugalskem govorili o pomoči beguncem zaradi vojne v Ukrajini. Direktor JRS v Sloveniji p. Robin Schweiger je povedal še, kakšna je situacija prosilcev za mednarodno zaščito, begunce v Republiki Sloveniji - je opaziti trend rasti ali upadanja števila prosilcev in prosilk za mednarodno zaščito? Z nami je delil tudi posebno zgodbo …

VEČ ...|28. 5. 2023
Pomoč beguncem v Ukrajini

Voditelji Jezuitskih združenj za begunce JRS  v Evropi so na nedavnem srečanju na Portugalskem govorili o pomoči beguncem zaradi vojne v Ukrajini. Direktor JRS v Sloveniji p. Robin Schweiger je povedal še, kakšna je situacija prosilcev za mednarodno zaščito, begunce v Republiki Sloveniji - je opaziti trend rasti ali upadanja števila prosilcev in prosilk za mednarodno zaščito? Z nami je delil tudi posebno zgodbo …

JRSMatjaž Merljak

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|23. 4. 2023
Stojimo z Mjanmarom

Aktualnih razmer v Mjanmaru smo se dotaknili v oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce Slovenije (JRS), slišali ste tudi izjavo za javnost Migrantskega in begunskega omrežja v pacifiški Aziji.

Stojimo z Mjanmarom

Aktualnih razmer v Mjanmaru smo se dotaknili v oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce Slovenije (JRS), slišali ste tudi izjavo za javnost Migrantskega in begunskega omrežja v pacifiški Aziji.

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

Stojimo z Mjanmarom

Aktualnih razmer v Mjanmaru smo se dotaknili v oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce Slovenije (JRS), slišali ste tudi izjavo za javnost Migrantskega in begunskega omrežja v pacifiški Aziji.

VEČ ...|23. 4. 2023
Stojimo z Mjanmarom

Aktualnih razmer v Mjanmaru smo se dotaknili v oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce Slovenije (JRS), slišali ste tudi izjavo za javnost Migrantskega in begunskega omrežja v pacifiški Aziji.

JRSMatjaž Merljak

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|26. 3. 2023
21. obletnica JRS

Jezuitski provincial, p. Miran Žvanut, je bil gost oddaje ob 21. obletnici delovanja Jezuitskega združenja za begunce Slovenije (ki je bilo na praznik sv. Jožefa). Govoril je o pomenu skrbi jezuitov za begunce in migrante, o jezuitih v Ukrajini, o srečanju evropskih jezuitskih provincialov na Irskem in o prihodnosti Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji.

21. obletnica JRS

Jezuitski provincial, p. Miran Žvanut, je bil gost oddaje ob 21. obletnici delovanja Jezuitskega združenja za begunce Slovenije (ki je bilo na praznik sv. Jožefa). Govoril je o pomenu skrbi jezuitov za begunce in migrante, o jezuitih v Ukrajini, o srečanju evropskih jezuitskih provincialov na Irskem in o prihodnosti Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji.

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

21. obletnica JRS

Jezuitski provincial, p. Miran Žvanut, je bil gost oddaje ob 21. obletnici delovanja Jezuitskega združenja za begunce Slovenije (ki je bilo na praznik sv. Jožefa). Govoril je o pomenu skrbi jezuitov za begunce in migrante, o jezuitih v Ukrajini, o srečanju evropskih jezuitskih provincialov na Irskem in o prihodnosti Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji.

VEČ ...|26. 3. 2023
21. obletnica JRS

Jezuitski provincial, p. Miran Žvanut, je bil gost oddaje ob 21. obletnici delovanja Jezuitskega združenja za begunce Slovenije (ki je bilo na praznik sv. Jožefa). Govoril je o pomenu skrbi jezuitov za begunce in migrante, o jezuitih v Ukrajini, o srečanju evropskih jezuitskih provincialov na Irskem in o prihodnosti Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji.

JRSMatjaž Merljak

politikainfobegunci

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|23. 7. 2024
Čudne počitnice

Počitniško pozdravljeni!

Ne glede na to, kje ste in s kom, so vaši dopustniški trenutki že mimo ali ste ravno sredi njih, morda pa odštevate do začetka letošnjih, upam, da ste te sreče mož in žena, ko v vsakem dnevu poskrbite za trenutek sprostitve, oddiha in odmika. Ne čakate vse leto na nekaj prostih tednov, ko že z vsem vrh glave obteženi komaj čakate izstopa iz predvidljive vsakdanjosti.

V pehanju za prepogosto neulovljivim, kar prepozno spoznamo, nam v času življenja spolzi mimo množica hipnih, a zelo pomembnih, čeprav kratkih utrinkov, ki bi do-dali žlahtnejši priokus, vnesli (več) smisla in vedrine, tudi za naprej. 

Če smo skozi vsakdanji ritem ponavljajočega zaporedja vendarle pozorni na majhna odstopanja, na detajle, ali se potrudimo sami in igrivo vnašamo komaj opazne spremembe v vsak nov dan, svoj in ostalih sobivajočih, kar je veliko vredno, se naš čas gotovo vrti v globlji zavesti. Že samo ponavljanje stavka, ko zjutraj odpremo oči in si rečemo, da danes nič ne bo samo po sebi umevno, in seveda potem to tudi živimo, slej ali prej prinese spremembo. 

Vrsto let že me bolj zanimata razpoloženje in vzdušje, v kakršnih bom preživela dopust, kot to, kam grem in kje bom. Zato običajno ne načrtujem vnaprej, vsaj ne nekaj mesecev prej. Težko se januarja vživljam v poletno soparo ali poleti v misli na silvestrovo. Ljubše mi je in veliko večji izziv nekaj dni prej, ali ko pač nastopi dopustniški dan D, razmišljati, kaj bi mi dobro delo, je bilo česa preveč, kaj pogrešam, si želim miru in tišine, ubega pred vrvežem ali prav nasprotno, pogrešam družbo, ljudi, velemesto, dogajanje, si želim aktivnosti, brez posedanja. Pa tudi vreme ne igra zanemarljive vloge.

Če mi uspe uskladiti idejo in potrebo srca, me počitniška doživetja pomirijo in sem hvaležna, ko me ob njih preplavi občutek, da sem, kjer je tisti trenutek odmerjen prostor tudi zame. Pa naj bo to kilometre daleč, na gori, ki je mojemu domu najbližja, ob natrpanem jezeru z le nekaj pol metra prostora zame ali na domačem dvorišču. Lokacija postane drugotnega pomena. Pomembno je le, kakšno je moje razpoloženje in počitniško vzdušje.

Spominjam se let, ko smo zaradi gradnje doma premišljeno vlagali in je bilo treba temu primerno iskati tudi možnosti letovanja. Kako nepozabno je vse do danes ostalo takratno preprosto, a vsebinsko pestro, pohajkovanje ob bližnjih jezerih ali do slapov, kakšnih prav veličastnih, čeprav skritih ob brezpotjih, pa izvirnost popotniških malic. 

V pogovoru mi je ne dolgo tega starejša hči priznala, da so se ji ti naši posebni družinski počitniški tedni zdeli čudni. Takrat je misel seveda obdržala zase, jo je pa nosila v sebi, kako čudna starša sva. Zakaj ne hodimo, kot vsi normalni, na morje? Zakaj odkrivamo kotičke, ki niso obljudeni, zakaj moramo na pot, ne da bi imeli vnaprej določeno, kje bomo spali in če bo za nas sploh prenočišče? To je bil namreč kar klasičen scenarij. No, danes, ko se odrasli pogovarjava o tem, pa je nasmejana do ušes in z največ ohranjenimi spomini svojevrstnih počitniških prigod. Zabava nas s pripovedovanji marsikatero poletno popoldne. 

Izkazali so se za dobro, z leti, drobci robinzonske zaupljivosti in spontanosti, zato jima ostajam zvesta in sta del mojega ne samo poletnega utripa, ampak življenja sploh. 

Še bolj verjamem v to, ko vidim, da svet ne postaja, ampak je globalna vas, v kateri izgubljamo pristnost drugačnih. Še naprej bom torej lovila domače posebnosti, kolikor jih še je.

Morda se pa srečamo kje na razpotju za vogalom. 

Pa lepe počitnice! 

 

Čudne počitnice

Počitniško pozdravljeni!

Ne glede na to, kje ste in s kom, so vaši dopustniški trenutki že mimo ali ste ravno sredi njih, morda pa odštevate do začetka letošnjih, upam, da ste te sreče mož in žena, ko v vsakem dnevu poskrbite za trenutek sprostitve, oddiha in odmika. Ne čakate vse leto na nekaj prostih tednov, ko že z vsem vrh glave obteženi komaj čakate izstopa iz predvidljive vsakdanjosti.

V pehanju za prepogosto neulovljivim, kar prepozno spoznamo, nam v času življenja spolzi mimo množica hipnih, a zelo pomembnih, čeprav kratkih utrinkov, ki bi do-dali žlahtnejši priokus, vnesli (več) smisla in vedrine, tudi za naprej. 

Če smo skozi vsakdanji ritem ponavljajočega zaporedja vendarle pozorni na majhna odstopanja, na detajle, ali se potrudimo sami in igrivo vnašamo komaj opazne spremembe v vsak nov dan, svoj in ostalih sobivajočih, kar je veliko vredno, se naš čas gotovo vrti v globlji zavesti. Že samo ponavljanje stavka, ko zjutraj odpremo oči in si rečemo, da danes nič ne bo samo po sebi umevno, in seveda potem to tudi živimo, slej ali prej prinese spremembo. 

Vrsto let že me bolj zanimata razpoloženje in vzdušje, v kakršnih bom preživela dopust, kot to, kam grem in kje bom. Zato običajno ne načrtujem vnaprej, vsaj ne nekaj mesecev prej. Težko se januarja vživljam v poletno soparo ali poleti v misli na silvestrovo. Ljubše mi je in veliko večji izziv nekaj dni prej, ali ko pač nastopi dopustniški dan D, razmišljati, kaj bi mi dobro delo, je bilo česa preveč, kaj pogrešam, si želim miru in tišine, ubega pred vrvežem ali prav nasprotno, pogrešam družbo, ljudi, velemesto, dogajanje, si želim aktivnosti, brez posedanja. Pa tudi vreme ne igra zanemarljive vloge.

Če mi uspe uskladiti idejo in potrebo srca, me počitniška doživetja pomirijo in sem hvaležna, ko me ob njih preplavi občutek, da sem, kjer je tisti trenutek odmerjen prostor tudi zame. Pa naj bo to kilometre daleč, na gori, ki je mojemu domu najbližja, ob natrpanem jezeru z le nekaj pol metra prostora zame ali na domačem dvorišču. Lokacija postane drugotnega pomena. Pomembno je le, kakšno je moje razpoloženje in počitniško vzdušje.

Spominjam se let, ko smo zaradi gradnje doma premišljeno vlagali in je bilo treba temu primerno iskati tudi možnosti letovanja. Kako nepozabno je vse do danes ostalo takratno preprosto, a vsebinsko pestro, pohajkovanje ob bližnjih jezerih ali do slapov, kakšnih prav veličastnih, čeprav skritih ob brezpotjih, pa izvirnost popotniških malic. 

V pogovoru mi je ne dolgo tega starejša hči priznala, da so se ji ti naši posebni družinski počitniški tedni zdeli čudni. Takrat je misel seveda obdržala zase, jo je pa nosila v sebi, kako čudna starša sva. Zakaj ne hodimo, kot vsi normalni, na morje? Zakaj odkrivamo kotičke, ki niso obljudeni, zakaj moramo na pot, ne da bi imeli vnaprej določeno, kje bomo spali in če bo za nas sploh prenočišče? To je bil namreč kar klasičen scenarij. No, danes, ko se odrasli pogovarjava o tem, pa je nasmejana do ušes in z največ ohranjenimi spomini svojevrstnih počitniških prigod. Zabava nas s pripovedovanji marsikatero poletno popoldne. 

Izkazali so se za dobro, z leti, drobci robinzonske zaupljivosti in spontanosti, zato jima ostajam zvesta in sta del mojega ne samo poletnega utripa, ampak življenja sploh. 

Še bolj verjamem v to, ko vidim, da svet ne postaja, ampak je globalna vas, v kateri izgubljamo pristnost drugačnih. Še naprej bom torej lovila domače posebnosti, kolikor jih še je.

Morda se pa srečamo kje na razpotju za vogalom. 

Pa lepe počitnice! 

 

Nataša Ličen

komentar

Svetovalnica

VEČ ...|26. 7. 2024
Glasbena terapija

Simona Kokot je članica Združenja glasbenih terapevtov Slovenije. Svetovala je o učinkovitosti glasbene terapije, tudi pri današnjih izzivih, kot so demenca, avtizem, stres, depresija, travmatične izkušnje in drugo. 

Glasbena terapija

Simona Kokot je članica Združenja glasbenih terapevtov Slovenije. Svetovala je o učinkovitosti glasbene terapije, tudi pri današnjih izzivih, kot so demenca, avtizem, stres, depresija, travmatične izkušnje in drugo. 

Nataša Ličen

svetovanjezdravstvodružba

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Duhovna misel

VEČ ...|26. 7. 2024
Cerkev v vsaki hiši

V Egiptu je muslimanski vladar kalif Al Hakim ukazal ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Cerkev v vsaki hiši

V Egiptu je muslimanski vladar kalif Al Hakim ukazal ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 7. 2024
Mag. Branko Cestnik o aktualnem političnem dogajanju

Gost je bil mag. Branko Cestnik. Začeli smo s Krištofovo nedeljo, nadaljevali s pozitivnim sporočilo minulega evropskega nogometnega prvenstva. Dotaknili smo se odstopa predsednika ZDA Joa Bidna iz tamkajšnje prihajajoče predsedniške kampanje, pa tudi nove evropske komisije, za katero se zdi, da je na razpotju! 

Mag. Branko Cestnik o aktualnem političnem dogajanju

Gost je bil mag. Branko Cestnik. Začeli smo s Krištofovo nedeljo, nadaljevali s pozitivnim sporočilo minulega evropskega nogometnega prvenstva. Dotaknili smo se odstopa predsednika ZDA Joa Bidna iz tamkajšnje prihajajoče predsedniške kampanje, pa tudi nove evropske komisije, za katero se zdi, da je na razpotju! 

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Ritem srca

VEČ ...|26. 7. 2024
CeCe Winans: More Than This (2024)

Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!

CeCe Winans: More Than This (2024)

Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostgospelnovosti

Petkov večer

VEČ ...|26. 7. 2024
Humoreske duhovnika Karla Gržana

Petkov večer je skušal prinesti osvežitev. Tokrat ne glasbene, ampak besedno. Slišali ste tri kratke humoreske duhovnika Karla Gržana, ki jih je izdal v knjigi založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.

Humoreske duhovnika Karla Gržana

Petkov večer je skušal prinesti osvežitev. Tokrat ne glasbene, ampak besedno. Slišali ste tri kratke humoreske duhovnika Karla Gržana, ki jih je izdal v knjigi založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.

Marjan Bunič

družbahumoreskaKarel Gržan

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 7. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|26. 7. 2024
Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

Blaž Lesnik

gozdnaravaprimestni gozdovigozdarstvourbano gozdarstvoRagov LogPortoval