Številne skavtinje in skavti vseh starostnih skupin poletne dni preživljajo na taborih, na katerih se učijo novih veščin, spoznavajo naravo, krepijo medsebojne odnose in skrbijo za duhovno rast. Brez voditeljev, ki nesebično darujejo svoj prosti čas, bi s seznama dejavnosti, ki se jih tako med počitnicami kot tudi med šolskim letom lahko udeležujejo otroci in mladina, zevala praznina. O pomenu prostovoljcev znotraj Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov smo govorili z načelnikom Nejcem Kurbusom.
Številne skavtinje in skavti vseh starostnih skupin poletne dni preživljajo na taborih, na katerih se učijo novih veščin, spoznavajo naravo, krepijo medsebojne odnose in skrbijo za duhovno rast. Brez voditeljev, ki nesebično darujejo svoj prosti čas, bi s seznama dejavnosti, ki se jih tako med počitnicami kot tudi med šolskim letom lahko udeležujejo otroci in mladina, zevala praznina. O pomenu prostovoljcev znotraj Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov smo govorili z načelnikom Nejcem Kurbusom.
Tokrat smo predvajali posnetek pogovornega večera, ki je nastal v šoštanjski župnijski dvorani. Naš gost je bil klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik
Oddaja Moja zgodba smo tokrat posvetili zamolčanemu pisatelju Mirku Kunčiču (1899 -1984). V studiu smo gostili njegovo hčerko Marjanco Lešer in pa nekdanjega učitelja slovenščine na OŠ Lesce Romana Gašperina, ki se je veliko ukvarjal s Kunčičevim likom. Ob koncu druge svetovne vojne sta zakonca Kunčič z nekaj otroki odšla v Argentino, hčerko Marjanco pa sta bila primorana pustiti pri sorodnikih v Braslovčah. Prvič so se srečali po 30. letih.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 10. september 2024 ob 05-ih
V Murski Soboti je slovenski javnosti prvič predstavljena izseljenska kulturna dediščina iz Bethlehema v ameriški zvezni državi Pensilvanija. Na ogled so predmeti in listine iz evangeličansko-luteranske cerkve sv. Ivana, ki so jo bili lani zaradi staranja in upadanja vernikov primorani prodati. Kot je na včerajšnji javni predstavitvi povedal škof Leon Novak, se je v letih med 1893 in 1924 v Betlehem odselilo okrog 7000 Prekmurcev, ki so pri bogoslužju uporabljali svoje domače narečje. Predmete in listine so v Slovenijo pripeljali s finančno podporo urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Evangeličanske cerkve v Sloveniji in v sodelovanju s slovenskim generalnim konzulatom v Clevelandu. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je na včerajšnji predstavitvi izseljenske kulturne dediščine poudaril pomen krepitve nacionalne identitete ter da imamo v sebi zavedanje, da smo Slovenci povezani in ponosni na svojo domovino. V Evangeličanskem centru v Murski Soboti nameravajo pripraviti tudi izseljensko sobo.
»Ljudje se ne odločajo o svoji prihodnosti. Odločajo se o svojih navadah, njihove navade pa odločajo o njihovi prihodnosti.« Citat Frederica Alexandra, slavnega utemeljitelja aleksandrove tehnike, s pomočjo katere zelo uspešno odpravljajo bolečine v hrbtu, bi veljalo nanesti na vse naše življenje. Bi bilo precej manj bolečin.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V Murski Soboti je slovenski javnosti prvič predstavljena izseljenska kulturna dediščina iz Bethlehema v ameriški zvezni državi Pensilvanija. Na ogled so predmeti in listine iz evangeličansko-luteranske cerkve sv. Ivana, ki so jo bili lani zaradi staranja in upadanja vernikov primorani prodati. Kot je na včerajšnji javni predstavitvi povedal škof Leon Novak, se je v letih med 1893 in 1924 v Betlehem odselilo okrog 7000 Prekmurcev, ki so pri bogoslužju uporabljali svoje domače narečje. Predmete in listine so v Slovenijo pripeljali s finančno podporo urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Evangeličanske cerkve v Sloveniji in v sodelovanju s slovenskim generalnim konzulatom v Clevelandu. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je na včerajšnji predstavitvi izseljenske kulturne dediščine poudaril pomen krepitve nacionalne identitete ter da imamo v sebi zavedanje, da smo Slovenci povezani in ponosni na svojo domovino. V Evangeličanskem centru v Murski Soboti nameravajo pripraviti tudi izseljensko sobo.
Vnovič smo pokukali v knjigo z naslovom Kdo smo, psihoterapevtke Stefanie Stahl, ki je napisala strokovno delo, ki pa je hkrati dovolj poljudno, da je blizu poprečnemu bralcu. Vseskozi ohranja misel, ki je osredotočena na to, kako zaznavamo sebe in druge, kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni, ter kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje?
Materina ljubezen otroku predstavlja toplino gnezda, očetova pa mu da krila, je ena mnogih misli, ki smo jih našli v knjigi, druga pa, da “moramo odrasli sami prevzeti odgovornost za svoje težave.” Knjiga je izšla pri založbi Učila.