Ob breznu po vojni pobitih pod Krenom v Kočevskem rogu je v soboto 1. junija 2024 potekala spominska slovesnost z mašo, ki jo je ob navzočnosti več kot 20 duhovnikov vodil nadškof Stanislav Zore. V Moji zgodbi ste lahko poslušali najprej mašni nagovor ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, zatem apel duhovnikov dekanij Črnomelj in Kočevje, za pokop žrtev brezna izpod Macesnove gorice, ter nato še osrednji govor dr. Jožeta Rožanca.
Ob breznu po vojni pobitih pod Krenom v Kočevskem rogu je v soboto 1. junija 2024 potekala spominska slovesnost z mašo, ki jo je ob navzočnosti več kot 20 duhovnikov vodil nadškof Stanislav Zore. V Moji zgodbi ste lahko poslušali najprej mašni nagovor ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, zatem apel duhovnikov dekanij Črnomelj in Kočevje, za pokop žrtev brezna izpod Macesnove gorice, ter nato še osrednji govor dr. Jožeta Rožanca.
»Vsak človek je samemu sebi majhen svet. Modro samega sebe vladati je za človeka prava in najvažnejša umetnost.« Za oddajo Sol in luč smo nabrali za poln pehar Slomškovih drobtinic.
Pred nami so volitve v organe Kmetijsko gozdarske zbronice Slovenije, največje kmečke stanovske organizacije. V oddaji so sodelujoče liste, ki se potegujejo za svetniška mesta, pojasnile svoja stališča do najbolj perečih kmetijskih tem in rešitve, ki jih obljubljajo v primeru izvolitve.
Decembra 2023 so za zidom pokopališča v Šentvidu v Ljubljani izkopali posmrtne ostanke domobrancev Janeza Vrečka in Vinka Tavčarja, ki sta bila pokopana v skupni grob kot žrtvi uničevalnega taborišča v Škofovih zavodih. Za odkritje in ekshumacijo je najbolj zaslužen Ivo Piry, nečak ene od žrtev, ki je na podlagi dokumentov našel mesto pokopa in tudi sorodnike druge žrtve. V oddaji smo slišali, kako so v družinska grobova zdaj uspeli pokopati njune najdene ostanke.
Tomi Partl, Ingrid Gasser, Bernard Sadovnik, Roman Verdel in Zalka Kuchling so v tem tednu v Celovcu iz rok prvega moža avstrijske Koroške Petra Kaiserja prejeli Velike častne znake. To je odlikovanje, ki ga dežela podeljuje osebnostim za posebne zasluge za Koroško. Za upokojenega sodnika in dolgoletnega športnega funkcionarja Tomija Partla velja, da se je kljub številnim uspehom in dosežkom vedno skromno držal v ozadju, vedno je poudarjal svojo pripadnost domovini in slovenskemu jeziku s svojim pozitivnim duhom. Ingrid Gasser iz Bilčovsa več kot 30 let združuje umetnost, kulturo in les v vseh svojih vidikih, vzpostavlja most med umetnostjo, kulturo in gospodarstvom. Bernard Sadovnik po besedah deželnega glavarja kot župan in predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev živi skupnost, zastopa pravice ljudske kulture v duhu moderne demokracije in je graditelj mostov. Roman Verdel je veliki častni znak dežele Koroške prejel za svoje dosežke na področju slovenskega glasbenega šolstva in za življenjsko delo na kulturnem in političnem področju. Zalka Kuchling, ki se je z letošnjim šolskim letom upokojila kot ravnateljica, pa je slovensko gimnazijo naredila za vzor, tudi v mednarodnem primerjalnem pogledu, in mladim posredovala večjezičnost kot veliko priložnost.
Koroški Slovenec Karel Smolle je bil dejaven v manjšinski in državni avstrijski politiki. Za vstop v politiko je bila odločilna ustanovitev Koroške dijaške zveze leta 1969 na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Študij na pravni fakulteti na Dunaju je prekinil zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, nato je ustanovil prevalsko pisarno in postal sodni tolmač. Čeprav je že vrsto let v pokoju, ga še vedno pokličejo na avstrijska sodišča za prevajalca in tolmača, tudi v makedonščino. Dvakrat je bil izvoljen za poslanca v dunajskem zveznem parlamentu. Ustanovil je tudi Center avstrijskih narodnosti - krovno organizacijo avstrijskih manjšin. Bil je med pobudniki za ustanovitev Dvojezične trgovske akademije v Celovcu, prav tako je njegova pobuda za ustanovitev Slovenske gospodarske zveze. Jeseni 1990 je postal uradni predstavnik vlade Republike Slovenije v Avstriji. Januarja letos, nekaj mesecev pred svojim osemdesetim rojstnim dnem, je prejel Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza.
V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 26. nedelje med letom in molitvijo rožnega venca, ki smo ga namenili za uspeh beatifikacij in kanonizacij slovenskih kandidatov za svetnike. Sledila je Radijska kateheza. V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Slišali ste o molitvi, ki jim pravimo »vzdihljaji«, pa tudi o duhovnem branju, Svetem pismu, cerkvenih očetih, življenju svetnikov, pridigah in duhovnih spodbudah.
Koroški Slovenec Karel Smolle je bil dejaven v manjšinski in državni avstrijski politiki. Za vstop v politiko je bila odločilna ustanovitev Koroške dijaške zveze leta 1969 na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Študij na pravni fakulteti na Dunaju je prekinil zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, nato je ustanovil prevalsko pisarno in postal sodni tolmač. Čeprav je že vrsto let v pokoju, ga še vedno pokličejo na avstrijska sodišča za prevajalca in tolmača, tudi v makedonščino. Dvakrat je bil izvoljen za poslanca v dunajskem zveznem parlamentu. Ustanovil je tudi Center avstrijskih narodnosti - krovno organizacijo avstrijskih manjšin. Bil je med pobudniki za ustanovitev Dvojezične trgovske akademije v Celovcu, prav tako je njegova pobuda za ustanovitev Slovenske gospodarske zveze. Jeseni 1990 je postal uradni predstavnik vlade Republike Slovenije v Avstriji. Januarja letos, nekaj mesecev pred svojim osemdesetim rojstnim dnem, je prejel Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza.