V prazničnem popoldnevu smo gostili prekmurskega ustvarjalca: pisatelja, pesnika, scenarista in dramatika Ferija Lainščka. Feri Lainšček se je rodil v Dolencih na Goričkem, zdaj pa živi in ustvarja v Murski Soboti. Napisal je več kot sto književnih del, ki jih zaznamujejo prekmurska pokrajina in njeni ljudje. Za svoje delo je prejel številne nagrade: za roman Ki jo je megla prinesla je prejel nagrado Prešernovega sklada, Kresnika za romana Namesto koga roža cveti in Muriša, Desetnico za knjigo Pesmi o Mišku in Belamiški, Večernico za knjigo pravljic Mislice, ...; leta 2021 je za svoje življenjsko delo prejel tudi Prešernovo nagrado. Feri Lainšček je tudi slovenski pisatelj, čigar literarna dela so doživela največ filmskih adaptacij (Petelinji zajtrk, Halgato, Hit poletja, Šanghaj, ...). Uveljavil se je tudi na področju mladinske književnosti, kratke proze, radijskih in lutkovnih iger, filmskih scenarijev ter kot pisec popevk in šansonov. Letos zaključuje tudi trilogijo Kurji pastir, s katero popisuje na prav poseben način svoje otroštvo - prav temu je bil tudi posvečen dobršen del pogovora, ki vas morda nagovori do te mere, da boste zapisano tudi prebrali.
V prazničnem popoldnevu smo gostili prekmurskega ustvarjalca: pisatelja, pesnika, scenarista in dramatika Ferija Lainščka. Feri Lainšček se je rodil v Dolencih na Goričkem, zdaj pa živi in ustvarja v Murski Soboti. Napisal je več kot sto književnih del, ki jih zaznamujejo prekmurska pokrajina in njeni ljudje. Za svoje delo je prejel številne nagrade: za roman Ki jo je megla prinesla je prejel nagrado Prešernovega sklada, Kresnika za romana Namesto koga roža cveti in Muriša, Desetnico za knjigo Pesmi o Mišku in Belamiški, Večernico za knjigo pravljic Mislice, ...; leta 2021 je za svoje življenjsko delo prejel tudi Prešernovo nagrado. Feri Lainšček je tudi slovenski pisatelj, čigar literarna dela so doživela največ filmskih adaptacij (Petelinji zajtrk, Halgato, Hit poletja, Šanghaj, ...). Uveljavil se je tudi na področju mladinske književnosti, kratke proze, radijskih in lutkovnih iger, filmskih scenarijev ter kot pisec popevk in šansonov. Letos zaključuje tudi trilogijo Kurji pastir, s katero popisuje na prav poseben način svoje otroštvo - prav temu je bil tudi posvečen dobršen del pogovora, ki vas morda nagovori do te mere, da boste zapisano tudi prebrali.
V celovški stolnici potekajo še zadnje priprave na letošnje praznovanje Slomškove nedelje. Prav tam je namreč blaženega Antona Martina pred 200 leti v duhovnika posvetil takratni krški škof Jakob Pavlič, ki je bil slovenskega rodu. Tako letos k skupnemu praznovanju vabi sedanji krški škof Jože Marketz. Ob 15.30 bo molitvena ura, ob 16h pa bo slovesna sveta maša, pri kateri bosta somaševala tudi mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl in ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Glasbeni spored poleg ljudskega petja sooblikujeta Mladinski zbor Danica pod vodstvom Barbare Mistelbauer Stern in projektni zbor Referata za cerkveno glasbo in Krščanske kulturne zveze pod vodstvom Veronike Karner. Škof Marketz navaja, da je Slomšek iz izkustva Božje ljubezni znal biti blizu ljudem in jih je spodbujal, da črpajo življenjsko moč iz vere in kulture, da cenijo domačnost in ostajajo odprti za neznano, ki zazna bližnjega in je pripravljena sooblikovati skupnost. Želi si, da bi na nedeljski skupni slovesnosti okrepili medsebojno povezanost.
Več kot polovica ljudi se v življenju vsaj občasno sreča z bolečinami v hrbtu, mnogi zaradi njih hudo trpijo. Rešitev je v resnici zelo preprosta, kar potrjujejo zdravniki, kirurgi in terapevti. Gre za Alexandrovo tehniko, ki je spremenila življenje tudi avtorju knjige z naslovom Znova v ravnovesju, kjer jo opiše in smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor knjige je Richard Brennan, izšla pa je pri založbi Primus.
Kaj vemo o zgodovini krščanskih praznikov? Kako so nastali in kako se praznovanje razlikuje od dežele do dežele? O tem in še o čem nam je povedal naš gost, umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbel. Ne zamudite zanimivega sogovornika.
S Kristino Modic, izvršno direktorico Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, ki skupaj z Društvom bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije v septembru, mesecu krvnih rakov, opozarjajo na številne izzive, s katerimi se bolniki spopadajo v vseh fazah spoprijemanja z boleznijo – kljub temu, da so bolnikom na voljo najsodobnejše oblike zdravljenja, smo govorili o pomenu zgodnjega odkrivanja bolezni, o soočanju z izzivi med zdravljenjem in po njem, o življenju z boleznijo, o rehabilitaciji ter o vnovični vključitvi v poklicno in socialno življenje.
Povabili smo na poseben glasbeno-pričevanjski večer. Z nami sta bila zakonca Barbara in Marko Zrnec, ki sta v pogovoru z Blažem Lesnikom z nami delila nekaj misli o lepoti in izzivih življenja v dvoje. Slišali smo tudi tri Markove avtorske pesmi, ki so pred kratkim izšle v obliki zgoščenke.
V oddaji smo slišali:
Petkov večer je prinesel sproščen klepet o Stični mladih ter glasbo po vašem okusu.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Tokrat smo sledili nadaljevanju pripovedi zakoncev Štremfelj o njuni veliki pustolovščini, ki sta jo začela pred letom dni. V treh mesecih sta legendarna alpinista prehodila 1700 km dolgo Veliko himalajsko pot, pred nekaj dnevi pa je Andrej Štremfelj sporočil, da je knjiga o doživetjih s poti že napisana. Udeleženci mini radijskih počitnic so imeli privilegij pokukati v ozadje te pustolovščine že letos spomladi. Tudi drugi del njune pripovedi smo posneli v Bernardinu.