Radijska kateheza

VEČ ...|21. 12. 2024
Se zgodi, da na sveti večer ostanem sam

Na vrsti je bila že  67. radijska kateheza za bolnike in starejše. Ob koncu leta 2024 je g. Miro Šlibar predstavil letošnje vsebine in goste oddaje. Vsebinsko se je poglobil v sporočilo božične skrivnosti in božje ljubezni, ki se razodeva predvsem malim in preprostim dušam. Takšna je bila tudi sv. Marija Alacoque, ki je bila v 17. stoletju pobudnica češčenja Srca Jezusovega. O tej pobožnosti je nedavno papež Frančišek napisal okrožnico Ljubil nas je in je prav primeren uvod v jubilejno leto 2025.

Se zgodi, da na sveti večer ostanem sam

Na vrsti je bila že  67. radijska kateheza za bolnike in starejše. Ob koncu leta 2024 je g. Miro Šlibar predstavil letošnje vsebine in goste oddaje. Vsebinsko se je poglobil v sporočilo božične skrivnosti in božje ljubezni, ki se razodeva predvsem malim in preprostim dušam. Takšna je bila tudi sv. Marija Alacoque, ki je bila v 17. stoletju pobudnica češčenja Srca Jezusovega. O tej pobožnosti je nedavno papež Frančišek napisal okrožnico Ljubil nas je in je prav primeren uvod v jubilejno leto 2025.

božična skrivnostbolezenOkrožnica Ljubil nas jeduhovnost

Radijska kateheza

Se zgodi, da na sveti večer ostanem sam

Na vrsti je bila že  67. radijska kateheza za bolnike in starejše. Ob koncu leta 2024 je g. Miro Šlibar predstavil letošnje vsebine in goste oddaje. Vsebinsko se je poglobil v sporočilo božične skrivnosti in božje ljubezni, ki se razodeva predvsem malim in preprostim dušam. Takšna je bila tudi sv. Marija Alacoque, ki je bila v 17. stoletju pobudnica češčenja Srca Jezusovega. O tej pobožnosti je nedavno papež Frančišek napisal okrožnico Ljubil nas je in je prav primeren uvod v jubilejno leto 2025.

VEČ ...|21. 12. 2024
Se zgodi, da na sveti večer ostanem sam

Na vrsti je bila že  67. radijska kateheza za bolnike in starejše. Ob koncu leta 2024 je g. Miro Šlibar predstavil letošnje vsebine in goste oddaje. Vsebinsko se je poglobil v sporočilo božične skrivnosti in božje ljubezni, ki se razodeva predvsem malim in preprostim dušam. Takšna je bila tudi sv. Marija Alacoque, ki je bila v 17. stoletju pobudnica češčenja Srca Jezusovega. O tej pobožnosti je nedavno papež Frančišek napisal okrožnico Ljubil nas je in je prav primeren uvod v jubilejno leto 2025.

s. Meta Potočnik

božična skrivnostbolezenOkrožnica Ljubil nas jeduhovnost

Naš gost

VEČ ...|7. 12. 2024
Arif Sulejmanović

Arif Sulejmanovič je odraščal v Trnovem v Ljubljani ob očetu muslimanu in materi kristjanki. V mladosti je postal ateist, a ga je ljubezen do Svetlane, ki se je želela cerkveno poročiti, pripeljala do krščanske vere. Po ženini nesreči na Begunjščici in njeni smrti je bolečino preobrazil v ljubezen in svoje vdovstvo živi v darovanju za druge. Je vsestranski glasbenik in tudi avtor znane pesmi Ko čutiš to ter nekaterih drugih.

Arif Sulejmanović

Arif Sulejmanovič je odraščal v Trnovem v Ljubljani ob očetu muslimanu in materi kristjanki. V mladosti je postal ateist, a ga je ljubezen do Svetlane, ki se je želela cerkveno poročiti, pripeljala do krščanske vere. Po ženini nesreči na Begunjščici in njeni smrti je bolečino preobrazil v ljubezen in svoje vdovstvo živi v darovanju za druge. Je vsestranski glasbenik in tudi avtor znane pesmi Ko čutiš to ter nekaterih drugih.

spominživljenjeduhovnostsveto pismozedinjen svetglasbaLjubine čakaj

Naš gost

Arif Sulejmanović

Arif Sulejmanovič je odraščal v Trnovem v Ljubljani ob očetu muslimanu in materi kristjanki. V mladosti je postal ateist, a ga je ljubezen do Svetlane, ki se je želela cerkveno poročiti, pripeljala do krščanske vere. Po ženini nesreči na Begunjščici in njeni smrti je bolečino preobrazil v ljubezen in svoje vdovstvo živi v darovanju za druge. Je vsestranski glasbenik in tudi avtor znane pesmi Ko čutiš to ter nekaterih drugih.

VEČ ...|7. 12. 2024
Arif Sulejmanović

Arif Sulejmanovič je odraščal v Trnovem v Ljubljani ob očetu muslimanu in materi kristjanki. V mladosti je postal ateist, a ga je ljubezen do Svetlane, ki se je želela cerkveno poročiti, pripeljala do krščanske vere. Po ženini nesreči na Begunjščici in njeni smrti je bolečino preobrazil v ljubezen in svoje vdovstvo živi v darovanju za druge. Je vsestranski glasbenik in tudi avtor znane pesmi Ko čutiš to ter nekaterih drugih.

Blaž Lesnik

spominživljenjeduhovnostsveto pismozedinjen svetglasbaLjubine čakaj

Od slike do besede

VEČ ...|24. 11. 2024
Recital ob letu generala Rudolfa Maistra: Rožmarin za generala

Igralci Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija iz Celja so pripravili akademijo v počastitev 150-letnice rojstva in 90-letnice smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova. Premiera dela za katerega je scenarij napisala in ga tudi režirala mag. Jana Kvas, je bila v sredo, 20. novembra, ob 18.30 v Veliki dvorani Narodnega doma v Celju, tukaj pa lahko poslušate njegovo radijsko izvedbo.

Recital ob letu generala Rudolfa Maistra: Rožmarin za generala

Igralci Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija iz Celja so pripravili akademijo v počastitev 150-letnice rojstva in 90-letnice smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova. Premiera dela za katerega je scenarij napisala in ga tudi režirala mag. Jana Kvas, je bila v sredo, 20. novembra, ob 18.30 v Veliki dvorani Narodnega doma v Celju, tukaj pa lahko poslušate njegovo radijsko izvedbo.

kulturadružbaDan Rudolfa MaistraAkademija Rudolf MaisterLjubiteljsko gledališče Petra Simonitija iz Celja

Od slike do besede

Recital ob letu generala Rudolfa Maistra: Rožmarin za generala

Igralci Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija iz Celja so pripravili akademijo v počastitev 150-letnice rojstva in 90-letnice smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova. Premiera dela za katerega je scenarij napisala in ga tudi režirala mag. Jana Kvas, je bila v sredo, 20. novembra, ob 18.30 v Veliki dvorani Narodnega doma v Celju, tukaj pa lahko poslušate njegovo radijsko izvedbo.

VEČ ...|24. 11. 2024
Recital ob letu generala Rudolfa Maistra: Rožmarin za generala

Igralci Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija iz Celja so pripravili akademijo v počastitev 150-letnice rojstva in 90-letnice smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova. Premiera dela za katerega je scenarij napisala in ga tudi režirala mag. Jana Kvas, je bila v sredo, 20. novembra, ob 18.30 v Veliki dvorani Narodnega doma v Celju, tukaj pa lahko poslušate njegovo radijsko izvedbo.

Jože Bartolj

kulturadružbaDan Rudolfa MaistraAkademija Rudolf MaisterLjubiteljsko gledališče Petra Simonitija iz Celja

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 11. 2024
Akademija Rudolf Maister

Igralci Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija iz Celja so pripravili akademijo v počastitev 150-letnice rojstva in 90-letnice smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova. Premiera bo v sredo, 20. novembra, ob 18.30 v Veliki dvorani Narodnega doma v Celju. V programu Radia Ognjišče pa boste akademiji lahko prisluhnili v nedeljo 24. novembra ob 17.h. Gostja je bila mag. Jana Kvas, ki je napisala scenarij in akademijo tudi režirala.

Akademija Rudolf Maister

Igralci Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija iz Celja so pripravili akademijo v počastitev 150-letnice rojstva in 90-letnice smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova. Premiera bo v sredo, 20. novembra, ob 18.30 v Veliki dvorani Narodnega doma v Celju. V programu Radia Ognjišče pa boste akademiji lahko prisluhnili v nedeljo 24. novembra ob 17.h. Gostja je bila mag. Jana Kvas, ki je napisala scenarij in akademijo tudi režirala.

kulturaliteraturaJana KvasDan Rudolfa MaistraAkademija Rudolf MaisterLjubiteljsko gledališče Petra Simonitija iz Celja

Kulturni utrinki

Akademija Rudolf Maister

Igralci Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija iz Celja so pripravili akademijo v počastitev 150-letnice rojstva in 90-letnice smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova. Premiera bo v sredo, 20. novembra, ob 18.30 v Veliki dvorani Narodnega doma v Celju. V programu Radia Ognjišče pa boste akademiji lahko prisluhnili v nedeljo 24. novembra ob 17.h. Gostja je bila mag. Jana Kvas, ki je napisala scenarij in akademijo tudi režirala.

VEČ ...|18. 11. 2024
Akademija Rudolf Maister

Igralci Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija iz Celja so pripravili akademijo v počastitev 150-letnice rojstva in 90-letnice smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova. Premiera bo v sredo, 20. novembra, ob 18.30 v Veliki dvorani Narodnega doma v Celju. V programu Radia Ognjišče pa boste akademiji lahko prisluhnili v nedeljo 24. novembra ob 17.h. Gostja je bila mag. Jana Kvas, ki je napisala scenarij in akademijo tudi režirala.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaJana KvasDan Rudolfa MaistraAkademija Rudolf MaisterLjubiteljsko gledališče Petra Simonitija iz Celja

Naš gost

VEČ ...|19. 10. 2024
Srečko Maček

V tokratnem sobotnem popoldnevu je bil naš gost Srečko Maček, bibliotekar iz domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, ki se svojemu delu predaja s strastjo in nalezljivo navdušenostjo. Pri svojem odkrivanju zakladov lokalnega območja v to vpleta najrazličnejše sodelavce. V pogovoru ste spoznali delček njegovega življenja, med drugim spomine na osnovnošolska in študijska leta – študiral je slovenščino in srbohrvaščino, veselje z dramsko umetnostjo, ki se je začelo že v času vajeništva v Pivovarni Laško, zdaj pa se krepi s sodelovanjem v ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija Celje, kjer so ustvarili številne dramske projekte in recitale od Alme Karlin, Franceta Balantiča do Gibranovega Preroka; sodeloval pa je tudi v Laškem pasijonu. Izvedeli ste, kako se je spletlo sodelovanje s puljsko knjižnico in kakšna je njegova vloga pri Kamri – domoznanskem spletnem portalu. Zaupal nam je, zakaj je bil pomemben Lovro Stepišnik – prvi potujoči knjižničar in za konec, kaj osmišlja njegovo življenje.

Srečko Maček

V tokratnem sobotnem popoldnevu je bil naš gost Srečko Maček, bibliotekar iz domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, ki se svojemu delu predaja s strastjo in nalezljivo navdušenostjo. Pri svojem odkrivanju zakladov lokalnega območja v to vpleta najrazličnejše sodelavce. V pogovoru ste spoznali delček njegovega življenja, med drugim spomine na osnovnošolska in študijska leta – študiral je slovenščino in srbohrvaščino, veselje z dramsko umetnostjo, ki se je začelo že v času vajeništva v Pivovarni Laško, zdaj pa se krepi s sodelovanjem v ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija Celje, kjer so ustvarili številne dramske projekte in recitale od Alme Karlin, Franceta Balantiča do Gibranovega Preroka; sodeloval pa je tudi v Laškem pasijonu. Izvedeli ste, kako se je spletlo sodelovanje s puljsko knjižnico in kakšna je njegova vloga pri Kamri – domoznanskem spletnem portalu. Zaupal nam je, zakaj je bil pomemben Lovro Stepišnik – prvi potujoči knjižničar in za konec, kaj osmišlja njegovo življenje.

spominživljenjebibliotekarstvodomoznanstvoOsrednja knjižnica CeljeLjubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje

Naš gost

Srečko Maček

V tokratnem sobotnem popoldnevu je bil naš gost Srečko Maček, bibliotekar iz domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, ki se svojemu delu predaja s strastjo in nalezljivo navdušenostjo. Pri svojem odkrivanju zakladov lokalnega območja v to vpleta najrazličnejše sodelavce. V pogovoru ste spoznali delček njegovega življenja, med drugim spomine na osnovnošolska in študijska leta – študiral je slovenščino in srbohrvaščino, veselje z dramsko umetnostjo, ki se je začelo že v času vajeništva v Pivovarni Laško, zdaj pa se krepi s sodelovanjem v ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija Celje, kjer so ustvarili številne dramske projekte in recitale od Alme Karlin, Franceta Balantiča do Gibranovega Preroka; sodeloval pa je tudi v Laškem pasijonu. Izvedeli ste, kako se je spletlo sodelovanje s puljsko knjižnico in kakšna je njegova vloga pri Kamri – domoznanskem spletnem portalu. Zaupal nam je, zakaj je bil pomemben Lovro Stepišnik – prvi potujoči knjižničar in za konec, kaj osmišlja njegovo življenje.

VEČ ...|19. 10. 2024
Srečko Maček

V tokratnem sobotnem popoldnevu je bil naš gost Srečko Maček, bibliotekar iz domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, ki se svojemu delu predaja s strastjo in nalezljivo navdušenostjo. Pri svojem odkrivanju zakladov lokalnega območja v to vpleta najrazličnejše sodelavce. V pogovoru ste spoznali delček njegovega življenja, med drugim spomine na osnovnošolska in študijska leta – študiral je slovenščino in srbohrvaščino, veselje z dramsko umetnostjo, ki se je začelo že v času vajeništva v Pivovarni Laško, zdaj pa se krepi s sodelovanjem v ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija Celje, kjer so ustvarili številne dramske projekte in recitale od Alme Karlin, Franceta Balantiča do Gibranovega Preroka; sodeloval pa je tudi v Laškem pasijonu. Izvedeli ste, kako se je spletlo sodelovanje s puljsko knjižnico in kakšna je njegova vloga pri Kamri – domoznanskem spletnem portalu. Zaupal nam je, zakaj je bil pomemben Lovro Stepišnik – prvi potujoči knjižničar in za konec, kaj osmišlja njegovo življenje.

Radio Ognjišče

spominživljenjebibliotekarstvodomoznanstvoOsrednja knjižnica CeljeLjubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 6. 2024
Marija Kolar o 42. Festivalu Radovljica

Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica pripravlja že 42. Festival Radovljica, ki bo potekal od 10. do 27. avgusta. Predstavila nam ga je predsednica društva Marija Kolar.

Marija Kolar o 42. Festivalu Radovljica

Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica pripravlja že 42. Festival Radovljica, ki bo potekal od 10. do 27. avgusta. Predstavila nam ga je predsednica društva Marija Kolar.

kulturaglasbaFestival Radovljica 2024Marija KolarDruštvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica

Kulturni utrinki

Marija Kolar o 42. Festivalu Radovljica

Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica pripravlja že 42. Festival Radovljica, ki bo potekal od 10. do 27. avgusta. Predstavila nam ga je predsednica društva Marija Kolar.

VEČ ...|10. 6. 2024
Marija Kolar o 42. Festivalu Radovljica

Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica pripravlja že 42. Festival Radovljica, ki bo potekal od 10. do 27. avgusta. Predstavila nam ga je predsednica društva Marija Kolar.

Jože Bartolj

kulturaglasbaFestival Radovljica 2024Marija KolarDruštvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 5. 2024
Vabilo na Svetogorske sobotnice

Povabili smo vas na Sveto goro nad Novo Gorico, kjer zdaj že nekaj let potekajo Svetogorske sobotnice. Tokrat bo v nedeljo 19. maja ob 17. h moč prisluhniti gledališkemu recitalu, ki ga je pripravilo Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija iz Celja Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli. Na dogodek, ki ima tudi močno domoljubno noto nas je v imenu nastopajočih gledališčnikov povabil Lovro Tacol.

Vabilo na Svetogorske sobotnice

Povabili smo vas na Sveto goro nad Novo Gorico, kjer zdaj že nekaj let potekajo Svetogorske sobotnice. Tokrat bo v nedeljo 19. maja ob 17. h moč prisluhniti gledališkemu recitalu, ki ga je pripravilo Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija iz Celja Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli. Na dogodek, ki ima tudi močno domoljubno noto nas je v imenu nastopajočih gledališčnikov povabil Lovro Tacol.

kulturaliteraturaLjubka ŠorliLovro TacolPeter SimonitiLjubiteljsko gledališče Petra SimonitijaLojze Bratuž

Kulturni utrinki

Vabilo na Svetogorske sobotnice

Povabili smo vas na Sveto goro nad Novo Gorico, kjer zdaj že nekaj let potekajo Svetogorske sobotnice. Tokrat bo v nedeljo 19. maja ob 17. h moč prisluhniti gledališkemu recitalu, ki ga je pripravilo Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija iz Celja Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli. Na dogodek, ki ima tudi močno domoljubno noto nas je v imenu nastopajočih gledališčnikov povabil Lovro Tacol.

VEČ ...|17. 5. 2024
Vabilo na Svetogorske sobotnice

Povabili smo vas na Sveto goro nad Novo Gorico, kjer zdaj že nekaj let potekajo Svetogorske sobotnice. Tokrat bo v nedeljo 19. maja ob 17. h moč prisluhniti gledališkemu recitalu, ki ga je pripravilo Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija iz Celja Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli. Na dogodek, ki ima tudi močno domoljubno noto nas je v imenu nastopajočih gledališčnikov povabil Lovro Tacol.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaLjubka ŠorliLovro TacolPeter SimonitiLjubiteljsko gledališče Petra SimonitijaLojze Bratuž

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 12. 2023
Srečko Maček ob 30-letnici Ljubiteljskega gledališča (Teharje) Petra Simonitija

Srečko Maček ob 30-letnici Ljubiteljskega gledališča (Teharje) Petra Simonitija

kulturagledališčeSrečko MačekLjubiteljsko gledališče Petra SimonitijaGledališče Teharje

Kulturni utrinki

Srečko Maček ob 30-letnici Ljubiteljskega gledališča (Teharje) Petra Simonitija
VEČ ...|6. 12. 2023
Srečko Maček ob 30-letnici Ljubiteljskega gledališča (Teharje) Petra Simonitija

Jože Bartolj

kulturagledališčeSrečko MačekLjubiteljsko gledališče Petra SimonitijaGledališče Teharje

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|5. 2. 2025
Izzivi osnovnih šol

Spregovorili smo o izzivih osnovnih šol, na katere pomembno vplivajo različni vzgojni prijemi, vloga staršev pri vključevanju v izobraževanje otrok in uporaba pametnih naprav. V luči spreminjajočega se šolskega okolja smo se dotaknili tudi pomanjkanja učiteljev in vprašanja varnosti. Gostje so bili: psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, ravnatelj Osnovne šole Škofljica Roman Brunšek in ravnatelj Osnovne šole Mengeš Sašo Božič. 

Izzivi osnovnih šol

Spregovorili smo o izzivih osnovnih šol, na katere pomembno vplivajo različni vzgojni prijemi, vloga staršev pri vključevanju v izobraževanje otrok in uporaba pametnih naprav. V luči spreminjajočega se šolskega okolja smo se dotaknili tudi pomanjkanja učiteljev in vprašanja varnosti. Gostje so bili: psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, ravnatelj Osnovne šole Škofljica Roman Brunšek in ravnatelj Osnovne šole Mengeš Sašo Božič. 

Andrej Šinko

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 2. 2025
Videmski nadškof v Benečiji

Msgr. Riccardo Lamba, ki je po lanski veliki noči nastopil službo nadškofa v Vidmu, prej pa je bil pomožni škof v rimski škofiji, je držal obljubo, ki jo je dal v odmevnem božičnem intervjuju za kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, in je danes na obisku v Benečiji. Začel je v multimedijskem muzeju SMO v Špetru, nadaljeval z večernicami v cerkvi svetega Lenarta v Podutani, sledilo je srečanje s slovenskimi organizacijami, duhovniki, ki delujejo na tem področju in z župani, in sicer tudi o vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. V omenjenem intervjuju je nadškof povedal, da so mu zelo všeč melodije slovenskih pesmi in želi, da se bodo pri svetih mašah uporabljali domači jeziki. Ti naj se slišijo tudi pri velikih slovesnostih v katedrali v Vidmu. Ker skoraj ni več beneških duhovnikov, je nadškof mnenja, da se morajo tisti, ki študirajo za ta poklic, naučiti tudi slovensko, da bodo jezik lahko uporabljali v slovenskih župnijah. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Videmski nadškof v Benečiji

Msgr. Riccardo Lamba, ki je po lanski veliki noči nastopil službo nadškofa v Vidmu, prej pa je bil pomožni škof v rimski škofiji, je držal obljubo, ki jo je dal v odmevnem božičnem intervjuju za kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, in je danes na obisku v Benečiji. Začel je v multimedijskem muzeju SMO v Špetru, nadaljeval z večernicami v cerkvi svetega Lenarta v Podutani, sledilo je srečanje s slovenskimi organizacijami, duhovniki, ki delujejo na tem področju in z župani, in sicer tudi o vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. V omenjenem intervjuju je nadškof povedal, da so mu zelo všeč melodije slovenskih pesmi in želi, da se bodo pri svetih mašah uporabljali domači jeziki. Ti naj se slišijo tudi pri velikih slovesnostih v katedrali v Vidmu. Ker skoraj ni več beneških duhovnikov, je nadškof mnenja, da se morajo tisti, ki študirajo za ta poklic, naučiti tudi slovensko, da bodo jezik lahko uporabljali v slovenskih župnijah. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev

Za življenje

VEČ ...|1. 2. 2025
Vzgoja najstnikov - Ples z ognjem?

V tokratni temi vzgoja najstnikov je bil z nami v živo frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V svoji zadnji knjigi Ples z ognjem je zapisal: Ko starši doumejo, da mladostnik ne more dozoreti brez njihove izrecne pomoči, in v ta odnos dejavno vstopijo, lahko to tudi njim prinese veliko zadovoljstva. Kaj pomeni na dejaven način vstopiti v ta odnos in kako?

Vzgoja najstnikov - Ples z ognjem?

V tokratni temi vzgoja najstnikov je bil z nami v živo frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V svoji zadnji knjigi Ples z ognjem je zapisal: Ko starši doumejo, da mladostnik ne more dozoreti brez njihove izrecne pomoči, in v ta odnos dejavno vstopijo, lahko to tudi njim prinese veliko zadovoljstva. Kaj pomeni na dejaven način vstopiti v ta odnos in kako?

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnostodnosinajstnikipubertetadan posvečenega življenjaposlanstvo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|3. 2. 2025
Bojan Požar

V oddaji smo gostili Bojana Požarja, na tapeti je bila politika, ki nam skupaj z vplivom na medije, delitvijo denarja in zakonodajnimi predlogi močno kroji življenje. Kaj nam po drugi strani obetajo politiki, ki so stopili na pot oblikovanja novih strank? 

Bojan Požar

V oddaji smo gostili Bojana Požarja, na tapeti je bila politika, ki nam skupaj z vplivom na medije, delitvijo denarja in zakonodajnimi predlogi močno kroji življenje. Kaj nam po drugi strani obetajo politiki, ki so stopili na pot oblikovanja novih strank? 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politika

Komentar tedna

VEČ ...|31. 1. 2025
Igor Bahovec: Kulturni dan in povabilo lepote cerkva

Naslednji teden bomo praznovali kulturni dan. V ospredju bo umetnost in zdi se mi primerno, da spregovorim o lepoti. K temu nas vabijo tudi besede Dostojevskega: “Lepota bo rešila svet”.

Komentar je pripravil sociolog, dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec: Kulturni dan in povabilo lepote cerkva

Naslednji teden bomo praznovali kulturni dan. V ospredju bo umetnost in zdi se mi primerno, da spregovorim o lepoti. K temu nas vabijo tudi besede Dostojevskega: “Lepota bo rešila svet”.

Komentar je pripravil sociolog, dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec

komentardružbaduhovnostkultura

Pogovor o

VEČ ...|5. 2. 2025
Izzivi osnovnih šol

Spregovorili smo o izzivih osnovnih šol, na katere pomembno vplivajo različni vzgojni prijemi, vloga staršev pri vključevanju v izobraževanje otrok in uporaba pametnih naprav. V luči spreminjajočega se šolskega okolja smo se dotaknili tudi pomanjkanja učiteljev in vprašanja varnosti. Gostje so bili: psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, ravnatelj Osnovne šole Škofljica Roman Brunšek in ravnatelj Osnovne šole Mengeš Sašo Božič. 

Izzivi osnovnih šol

Spregovorili smo o izzivih osnovnih šol, na katere pomembno vplivajo različni vzgojni prijemi, vloga staršev pri vključevanju v izobraževanje otrok in uporaba pametnih naprav. V luči spreminjajočega se šolskega okolja smo se dotaknili tudi pomanjkanja učiteljev in vprašanja varnosti. Gostje so bili: psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, ravnatelj Osnovne šole Škofljica Roman Brunšek in ravnatelj Osnovne šole Mengeš Sašo Božič. 

Andrej Šinko

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 2. 2025
Videmski nadškof v Benečiji

Msgr. Riccardo Lamba, ki je po lanski veliki noči nastopil službo nadškofa v Vidmu, prej pa je bil pomožni škof v rimski škofiji, je držal obljubo, ki jo je dal v odmevnem božičnem intervjuju za kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, in je danes na obisku v Benečiji. Začel je v multimedijskem muzeju SMO v Špetru, nadaljeval z večernicami v cerkvi svetega Lenarta v Podutani, sledilo je srečanje s slovenskimi organizacijami, duhovniki, ki delujejo na tem področju in z župani, in sicer tudi o vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. V omenjenem intervjuju je nadškof povedal, da so mu zelo všeč melodije slovenskih pesmi in želi, da se bodo pri svetih mašah uporabljali domači jeziki. Ti naj se slišijo tudi pri velikih slovesnostih v katedrali v Vidmu. Ker skoraj ni več beneških duhovnikov, je nadškof mnenja, da se morajo tisti, ki študirajo za ta poklic, naučiti tudi slovensko, da bodo jezik lahko uporabljali v slovenskih župnijah. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Videmski nadškof v Benečiji

Msgr. Riccardo Lamba, ki je po lanski veliki noči nastopil službo nadškofa v Vidmu, prej pa je bil pomožni škof v rimski škofiji, je držal obljubo, ki jo je dal v odmevnem božičnem intervjuju za kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, in je danes na obisku v Benečiji. Začel je v multimedijskem muzeju SMO v Špetru, nadaljeval z večernicami v cerkvi svetega Lenarta v Podutani, sledilo je srečanje s slovenskimi organizacijami, duhovniki, ki delujejo na tem področju in z župani, in sicer tudi o vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. V omenjenem intervjuju je nadškof povedal, da so mu zelo všeč melodije slovenskih pesmi in želi, da se bodo pri svetih mašah uporabljali domači jeziki. Ti naj se slišijo tudi pri velikih slovesnostih v katedrali v Vidmu. Ker skoraj ni več beneških duhovnikov, je nadškof mnenja, da se morajo tisti, ki študirajo za ta poklic, naučiti tudi slovensko, da bodo jezik lahko uporabljali v slovenskih župnijah. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 2. 2025
Bernarda Stenovec o razstavi Marijana Tršarja

Ob slovenskem kulturnem prazniku bodo v galeriji Staneta Kregarja v Zavodu sv. Stanislava odprli razstavo slik akademskega slikarja in grafika Marijana Tršarja. Odprtje bo v sredo, 5. februarja, ob 18. uri v Kregarjevem atriju. Razstavo nam je predstavila mag. Bernarda Stenovec.

Bernarda Stenovec o razstavi Marijana Tršarja

Ob slovenskem kulturnem prazniku bodo v galeriji Staneta Kregarja v Zavodu sv. Stanislava odprli razstavo slik akademskega slikarja in grafika Marijana Tršarja. Odprtje bo v sredo, 5. februarja, ob 18. uri v Kregarjevem atriju. Razstavo nam je predstavila mag. Bernarda Stenovec.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostBernarda StenovecMarijan Tršar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|5. 2. 2025
Erika Ašič: Zakaj dopuščamo, da je vse obrnjeno na glavo?

Pred kratkim je Gibanje Svoboda praznovalo svoj tretji rojstni dan. Ob obletnici so zapisali, da so njihove vrednote enake kot ob nastanku stranke. Na svoji spletni strani jih navajajo: svoboda, spoštovanje, vključenost, gibanje in skupnost.

Te vrednote so res spoštovanja vredne. In dobre. Toda po treh letih obstoja Gibanja in po skoraj treh letih vladanja Svobode lahko na vseh področjih v praksi doživljamo popolno nasprotje zgoraj omenjenih vrednot.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Erika Ašič: Zakaj dopuščamo, da je vse obrnjeno na glavo?

Pred kratkim je Gibanje Svoboda praznovalo svoj tretji rojstni dan. Ob obletnici so zapisali, da so njihove vrednote enake kot ob nastanku stranke. Na svoji spletni strani jih navajajo: svoboda, spoštovanje, vključenost, gibanje in skupnost.

Te vrednote so res spoštovanja vredne. In dobre. Toda po treh letih obstoja Gibanja in po skoraj treh letih vladanja Svobode lahko na vseh področjih v praksi doživljamo popolno nasprotje zgoraj omenjenih vrednot.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Erika Ašič

komentarpolitikadružba