Moja zgodba

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Moja zgodba

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Jože Bartolj

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 1. 2023
Spominska soba Josipine Turnograjske v Preddvoru - Knjiga aleksandrinki Ljubezen na daljavo

Spominska soba Josipine Turnograjske v Preddvoru - Knjiga aleksandrinki Ljubezen na daljavo

kulturaliteraturaJosipina TurnograjskaMarija StanonikMira DelavecLjubezen na daljavoIvan Vetrihaleksandrinke

Kulturni utrinki

Spominska soba Josipine Turnograjske v Preddvoru - Knjiga aleksandrinki Ljubezen na daljavo
VEČ ...|17. 1. 2023
Spominska soba Josipine Turnograjske v Preddvoru - Knjiga aleksandrinki Ljubezen na daljavo

Jože Bartolj

kulturaliteraturaJosipina TurnograjskaMarija StanonikMira DelavecLjubezen na daljavoIvan Vetrihaleksandrinke

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|30. 11. 2023
Kdaj naj otrok dobi pametni telefon?

Spregovorili smo o tem, kako podpreti otroka pri varni rabi pametnega mobilnega telefona. Raziskave kažejo, da otroci, ki zgodaj dobijo svoj mobilni telefon, prej stopijo v svet odraslih, njihovo mentalno zdravje pa je slabše. Z nami je bil vodja inštituta Integrum Benjamin Tomažič. 

Kdaj naj otrok dobi pametni telefon?

Spregovorili smo o tem, kako podpreti otroka pri varni rabi pametnega mobilnega telefona. Raziskave kažejo, da otroci, ki zgodaj dobijo svoj mobilni telefon, prej stopijo v svet odraslih, njihovo mentalno zdravje pa je slabše. Z nami je bil vodja inštituta Integrum Benjamin Tomažič. 

Blaž Lesnik

svetovanjeotrociizobraževanje

Naš pogled

VEČ ...|28. 11. 2023
Kriza srednjih let

Z vami bi rad delil nekaj misli in občutji, ki sem jih pri sebi zaznal v zadnjih dneh, tednih, mesecih pa jih, prosim, vzemite s ščepcem soli in kančkom humorja. Pred kratkim sem namreč praznoval rojstni dan, s katerim vstopam v zadnji razred letnika, ki mu danes radi rečejo nova dvajseta, pa so v resnici trideseta … in ja, recimo bobu bob; s te stopničke se štirica številke štirideset zdi vse večja in bolj resnična. Vem, nekateri boste odmahnili z roko ob tem, mladostniškem preštevanju let, a resnici na ljubo je slovo od mladosti lahko, menda predvsem za nas, moški del populacije, sila stresno obdobje. Kriza pač …

Kriza srednjih let

Z vami bi rad delil nekaj misli in občutji, ki sem jih pri sebi zaznal v zadnjih dneh, tednih, mesecih pa jih, prosim, vzemite s ščepcem soli in kančkom humorja. Pred kratkim sem namreč praznoval rojstni dan, s katerim vstopam v zadnji razred letnika, ki mu danes radi rečejo nova dvajseta, pa so v resnici trideseta … in ja, recimo bobu bob; s te stopničke se štirica številke štirideset zdi vse večja in bolj resnična. Vem, nekateri boste odmahnili z roko ob tem, mladostniškem preštevanju let, a resnici na ljubo je slovo od mladosti lahko, menda predvsem za nas, moški del populacije, sila stresno obdobje. Kriza pač …

Andrej Jerman

komentarmoškikriza srednjih letživljenjehumor

Za življenje

VEČ ...|25. 11. 2023
Izgorelost

O aktualni temi izgorelosti smo se pogovarjali z dr. Andrejo Poljanec.

Izgorelost

O aktualni temi izgorelosti smo se pogovarjali z dr. Andrejo Poljanec.

Mateja Feltrin Novljan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 11. 2023
Štirijezični pouk pod Svetimi Višarjami - garancija za ohranjanje slovenskega jezika

Na stičišču romanskega, germanskega in slovanskega sveta, v Kanalski dolini pod Svetimi Višarjami, je nedavno stekel poskus italijansko-slovensko-nemško-furlanske šole. To pomeni, da pouk poteka v teh jezikih in se tudi učijo vseh štirih jezikov. Da je to dragocena obogatitev prostora in najlepše darilo za prihodnje generacije, je včeraj, v ponedeljek, 27. 11. 2023, ob obisku rojakov dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Srečal se je s predstavniki Združenja Don Mario Černet, Slovenskega kulturnega središča Planika in z župani gorenjskih in severnoprimorskih občin. Društvoma se je zahvalil za delovanje in povezovanje Slovencev, dal pa je tudi pobudo za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, v okviru katerega bi lahko povezali tri sosednje države, Slovenijo, Italijo in Avstrijo in bi skrbelo za krepitev področja na več ravneh. Sogovorniki so pobudo sprejeli z naklonjenostjo in se že dogovorili za prve korake. Kanalska dolina je kulturno in jezikovno zelo raznolika, prepletajo se namreč italijanski, nemški, slovenski in furlanski jezik, zato je zelo aktualno vprašanje poučevanja slovenščine v tamkajšnjih šolah. V zadnjih letih je bilo vloženega kar nekaj truda za uveljavitev večjezičnega italijansko-slovensko-nemško-furlanskega pouka, ki je letos prvič eksperimentalno stekel na vseh stopnjah. 
Ohranjanje jezika, kulture in identitete je v veliki meri povezano tudi z demografskimi in gospodarskimi razmerami. Medsebojno sodelovanje med kraji na obeh straneh meje dobro teče že desetletja. Vsi se namreč soočajo s podobnimi razvojnimi vprašanji, zato je povezovanje še kako dobrodošlo.
Nedavno je svojo enoto v Trbižu v Kanalski dolini skupaj s Svetom slovenskih organizacij odprla Kmečka zveza, poleti ustanovljena projektna pisarna SDGZ pa pomaga pri pripravi evropskih projektov na celotnem območju, kjer živi slovenska manjšina v Italiji. Pri Združenju Don Mario Černet posebno pozornost namenjajo vključevanju mladih, so izredno aktivni, skozi leto pripravljajo več dogodkov in sodelujejo z drugimi organizacijami. Slovensko kulturno središče Planika pa pripravlja izbirne tečaje slovenskega jezika in izdaja publikacije. V njihovih prostorih mlade glasbenike poučuje tudi Glasbena matica. 

Štirijezični pouk pod Svetimi Višarjami - garancija za ohranjanje slovenskega jezika

Na stičišču romanskega, germanskega in slovanskega sveta, v Kanalski dolini pod Svetimi Višarjami, je nedavno stekel poskus italijansko-slovensko-nemško-furlanske šole. To pomeni, da pouk poteka v teh jezikih in se tudi učijo vseh štirih jezikov. Da je to dragocena obogatitev prostora in najlepše darilo za prihodnje generacije, je včeraj, v ponedeljek, 27. 11. 2023, ob obisku rojakov dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Srečal se je s predstavniki Združenja Don Mario Černet, Slovenskega kulturnega središča Planika in z župani gorenjskih in severnoprimorskih občin. Društvoma se je zahvalil za delovanje in povezovanje Slovencev, dal pa je tudi pobudo za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, v okviru katerega bi lahko povezali tri sosednje države, Slovenijo, Italijo in Avstrijo in bi skrbelo za krepitev področja na več ravneh. Sogovorniki so pobudo sprejeli z naklonjenostjo in se že dogovorili za prve korake. Kanalska dolina je kulturno in jezikovno zelo raznolika, prepletajo se namreč italijanski, nemški, slovenski in furlanski jezik, zato je zelo aktualno vprašanje poučevanja slovenščine v tamkajšnjih šolah. V zadnjih letih je bilo vloženega kar nekaj truda za uveljavitev večjezičnega italijansko-slovensko-nemško-furlanskega pouka, ki je letos prvič eksperimentalno stekel na vseh stopnjah. 
Ohranjanje jezika, kulture in identitete je v veliki meri povezano tudi z demografskimi in gospodarskimi razmerami. Medsebojno sodelovanje med kraji na obeh straneh meje dobro teče že desetletja. Vsi se namreč soočajo s podobnimi razvojnimi vprašanji, zato je povezovanje še kako dobrodošlo.
Nedavno je svojo enoto v Trbižu v Kanalski dolini skupaj s Svetom slovenskih organizacij odprla Kmečka zveza, poleti ustanovljena projektna pisarna SDGZ pa pomaga pri pripravi evropskih projektov na celotnem območju, kjer živi slovenska manjšina v Italiji. Pri Združenju Don Mario Černet posebno pozornost namenjajo vključevanju mladih, so izredno aktivni, skozi leto pripravljajo več dogodkov in sodelujejo z drugimi organizacijami. Slovensko kulturno središče Planika pa pripravlja izbirne tečaje slovenskega jezika in izdaja publikacije. V njihovih prostorih mlade glasbenike poučuje tudi Glasbena matica. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Dogodki

VEČ ...|1. 11. 2023
Ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti?

Tokrat ste lahko prisluhnili pogovoru z Gregorjem Čušinom, ki nam vsak dan predstavlja svetnike. Kako ga nagovarjajo, kako se poglablja v njihovo življenje, komu se najbolj priporoča? Vprašali smo ga tudi, ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti in kako je Gregor ob tem prazniku povezan s svojimi rajnimi domačimi.

Ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti?

Tokrat ste lahko prisluhnili pogovoru z Gregorjem Čušinom, ki nam vsak dan predstavlja svetnike. Kako ga nagovarjajo, kako se poglablja v njihovo življenje, komu se najbolj priporoča? Vprašali smo ga tudi, ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti in kako je Gregor ob tem prazniku povezan s svojimi rajnimi domačimi.

Matjaž Merljak

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 11. 2023
Priznanja ZKD - Statistika v kulturi 2022 - Selitev knjižnice Borovnica

Priznanja ZKD - Statistika v kulturi 2022 - Selitev knjižnice Borovnica

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Komentar Družina

VEČ ...|30. 11. 2023
Peter Tomažič: Upanje in pravičnost

Še tako majhna možna izbira na bolje v temi bolečine, strahu, samote, revščine in občutka brezizhodnosti lahko človeku da neverjetno moč.

Peter Tomažič: Upanje in pravičnost

Še tako majhna možna izbira na bolje v temi bolečine, strahu, samote, revščine in občutka brezizhodnosti lahko človeku da neverjetno moč.

Peter Tomažič

komentar

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|30. 11. 2023
Cvetličarji izdelali adventne venčke, ki so jih podarili prizadetim družinam v poplavah

Dr. Sabina Šegula je pred adventom povabila cvetličarje k izdelavi enega ali dveh adventnih vencev v dobrodelni namen, podarili so jih družinam poplavljenih domov, da bi jim vsaj nekoliko pričarali praznično razpoloženje. Odziv je bil dober, celo iz tujine. V pogovoru smo jo povprašali tudi o božični krasitvi bazilike sv. Petra v Vatikanu, ki jo že po tradiciji ob največjih praznikih krasita skupaj s Petrom Ribičem. 

Cvetličarji izdelali adventne venčke, ki so jih podarili prizadetim družinam v poplavah

Dr. Sabina Šegula je pred adventom povabila cvetličarje k izdelavi enega ali dveh adventnih vencev v dobrodelni namen, podarili so jih družinam poplavljenih domov, da bi jim vsaj nekoliko pričarali praznično razpoloženje. Odziv je bil dober, celo iz tujine. V pogovoru smo jo povprašali tudi o božični krasitvi bazilike sv. Petra v Vatikanu, ki jo že po tradiciji ob največjih praznikih krasita skupaj s Petrom Ribičem. 

Nataša Ličen

odnosidružba

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|30. 11. 2023
Tudi kmetje morajo nujno prijaviti poškodbe pri delu

Delodajalci in samozaposleni morajo prijaviti poškodbe pri delu, ki so se zgodile zaposlenim med opravljanjem dela, na službeni poti ter na poti na delo in iz dela, če prevoz organizira delodajalec. Poškodbo je potrebno prijaviti, če je delavec zaradi nje odsoten z dela najmanj en dan. Prijava poškodbe s strani delodajalca in potrditev pri zdravniku pomeni, da je delavec upravičen do izplačila 100% nadomestila za čas bolniške. To veja tudi za kmečke zavarovance.

Tudi kmetje morajo nujno prijaviti poškodbe pri delu

Delodajalci in samozaposleni morajo prijaviti poškodbe pri delu, ki so se zgodile zaposlenim med opravljanjem dela, na službeni poti ter na poti na delo in iz dela, če prevoz organizira delodajalec. Poškodbo je potrebno prijaviti, če je delavec zaradi nje odsoten z dela najmanj en dan. Prijava poškodbe s strani delodajalca in potrditev pri zdravniku pomeni, da je delavec upravičen do izplačila 100% nadomestila za čas bolniške. To veja tudi za kmečke zavarovance.

Robert Božič

naravakmetijstvozavarovanjepoškodbe pri delu