Tokrat smo spoznali Jaroslava Kiklja, ki ga je Cerkev uvrstila med slovenske mučence 20. stoletja. 18. marca leta 1942 je bil ubit v atentatu na Streliški ulici v Ljubljani. Kikelj se je rodil na Opčinah nad Trstom, pozneje se je preselil v Maribor, v Ljubljano pa je leta 1939 prišel študirat medicino. Že v Mariboru je bil član Marijine kongregacije, v Ljubljani pa je bil zelo dejaven pri Katoliški akciji. Bil je tudi predsednik študentskega medicinskega društva Vir. Kot tak je na zahtevo okupacijskih oblasti postal član direktorija medvojne univerzitetne organizacije in se s tem žrtvoval, da bi ljubljanska univerza lahko delovala tudi med vojno. Komunisti so ga zato umorili. O njem je spregovoril prof. dr. Aleš Maver.
Tokrat smo spoznali Jaroslava Kiklja, ki ga je Cerkev uvrstila med slovenske mučence 20. stoletja. 18. marca leta 1942 je bil ubit v atentatu na Streliški ulici v Ljubljani. Kikelj se je rodil na Opčinah nad Trstom, pozneje se je preselil v Maribor, v Ljubljano pa je leta 1939 prišel študirat medicino. Že v Mariboru je bil član Marijine kongregacije, v Ljubljani pa je bil zelo dejaven pri Katoliški akciji. Bil je tudi predsednik študentskega medicinskega društva Vir. Kot tak je na zahtevo okupacijskih oblasti postal član direktorija medvojne univerzitetne organizacije in se s tem žrtvoval, da bi ljubljanska univerza lahko delovala tudi med vojno. Komunisti so ga zato umorili. O njem je spregovoril prof. dr. Aleš Maver.
Na prvi dan letošnjega radijskega misijona je bila oddaja Moja zgodbe posvečena mučencu, salezijanskemu bogoslovcu Bernardu Štuhecu, ki je bila ena od žrtev totalitarizmov 20. stoletja. Ob koncu 2. sv. vojne je z domobranci odšel na Koroško. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. V oddaji Moja zgodba je o njegovem življenju spregovoril zgodovinar dr. Aleš Maver.
Na prvi dan letošnjega radijskega misijona je bila oddaja Moja zgodbe posvečena mučencu, salezijanskemu bogoslovcu Bernardu Štuhecu, ki je bila ena od žrtev totalitarizmov 20. stoletja. Ob koncu 2. sv. vojne je z domobranci odšel na Koroško. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. V oddaji Moja zgodba je o njegovem življenju spregovoril zgodovinar dr. Aleš Maver.
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bil z nami zgodovinar dr. Aleš Maver, ki nam je predstavil primer mučenca, duhovnika Mateja Krofa. Od leta 1947 je bil župnik v Črni na Koroškem. Komunisti so ga iz sovraštva do vere, ubili 23. maja 1950, ko je šel krstit otroka na podružnico sv. Helene v Podpeco. V uradnem poročilu o njegovi smrti piše, da je padel čez skalo in se ubil. Faranom pa je bilo takoj jasno, da stoji za smrtjo njihovega župnika »ljudska oblast«.
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bil z nami zgodovinar dr. Aleš Maver, ki nam je predstavil primer mučenca, duhovnika Mateja Krofa. Od leta 1947 je bil župnik v Črni na Koroškem. Komunisti so ga iz sovraštva do vere, ubili 23. maja 1950, ko je šel krstit otroka na podružnico sv. Helene v Podpeco. V uradnem poročilu o njegovi smrti piše, da je padel čez skalo in se ubil. Faranom pa je bilo takoj jasno, da stoji za smrtjo njihovega župnika »ljudska oblast«.
Izjava publicista, zgodovinarja in profesorja dr. Aleša Mavra za Radio Ognjišče o ukinitvi dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja.
Izjava publicista, zgodovinarja in profesorja dr. Aleša Mavra za Radio Ognjišče o ukinitvi dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja.
Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je lani pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Na njem je več sogovornikov obudilo spomin na očeta samostojne slovenske države, katerega 20-letnice prezgodnje smrti smo se spominjali 11. januarja. Tokrat smo prisluhnili trem sodelujočim Janezu Janši, Dimitriju Ruplu in pa zgodovinarju Alešu Mavru.
Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je lani pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Na njem je več sogovornikov obudilo spomin na očeta samostojne slovenske države, katerega 20-letnice prezgodnje smrti smo se spominjali 11. januarja. Tokrat smo prisluhnili trem sodelujočim Janezu Janši, Dimitriju Ruplu in pa zgodovinarju Alešu Mavru.
V oddaji Moja zgodba je bil naš gost zgodovinar, klasični filolog, teolog, publicist in profesor dr. Aleš Maver, eden od zgodovinarjev, ki proučujejo življenja slovenskih mučencev žrtev totalitarizmov XX. stoletja. Prisluhnili ste lahko splošnemu prikazu razmer v Laventinski škofiji, ki so se močno razlikovale od tistih v Ljubljanski pokrajini. Prav tako ste lahko slišali nekaj več o škofu Ivanu Jožefu Tomažiču, ki je vodil maribrsko škofijo med drugo svetovno vojno.
V oddaji Moja zgodba je bil naš gost zgodovinar, klasični filolog, teolog, publicist in profesor dr. Aleš Maver, eden od zgodovinarjev, ki proučujejo življenja slovenskih mučencev žrtev totalitarizmov XX. stoletja. Prisluhnili ste lahko splošnemu prikazu razmer v Laventinski škofiji, ki so se močno razlikovale od tistih v Ljubljanski pokrajini. Prav tako ste lahko slišali nekaj več o škofu Ivanu Jožefu Tomažiču, ki je vodil maribrsko škofijo med drugo svetovno vojno.
Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.
Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.
Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«
Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.
Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.
Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.
Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«
Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.
Kulturno društvo Mohorjan Prevalje je ob 30-letnici slovenske neodvisnosti izdalo zbornik Slovenec sem. Z njim so želeli obuditi spomin na to, kaj so kultura, umetnost, znanost in vera skozi zgodovino prispevali narodu na njegovi poti do osamosvojitve. V oddaji Od slike do besede je bil z nami urednik knjige dr. Aleš Maver!
Kulturno društvo Mohorjan Prevalje je ob 30-letnici slovenske neodvisnosti izdalo zbornik Slovenec sem. Z njim so želeli obuditi spomin na to, kaj so kultura, umetnost, znanost in vera skozi zgodovino prispevali narodu na njegovi poti do osamosvojitve. V oddaji Od slike do besede je bil z nami urednik knjige dr. Aleš Maver!
Že vse od osamosvojitvenih časov velja, da je družinska kmetija temelj slovenskega kmetijstva. Pa je temu res tako? Koliko uspešnih družinskih kmetij bomo še imeli čez recimo 20 let, na katerih osrednja aktivna generacija ne bo pregorevala od dela, ki konec koncev mora biti narejeno, ni pa nikoli plačano?O tem je v odprtem pismu minuli teden razmišljal Branko Tomažič, državni svetnik in Predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Državnem svetu Republike Slovenije. Nekatere trditve mnogi razumejo tudi kot zelo polemične, zato sem vesel, da se je odzval našemu vabilu in smo se lahko širše ustavili ob njegovih svarilih.
Tokrat smo gostili upokojenega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja. Spregovorili smo o glavnih značilnostih pravoslavja, ki sodi med tri glavne veje krščanstva. Gost je osvetlil razlike in skupne točke in zajel zgodovinske, teološke in kulturne vidike, ki oblikujejo odnos med katoliško in pravoslavno vero danes.
Čas počitnic - ko se lahko posvetimo sebi.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Počitniško pozdravljeni!
Ne glede na to, kje ste in s kom, so vaši dopustniški trenutki že mimo ali ste ravno sredi njih, morda pa odštevate do začetka letošnjih, upam, da ste te sreče mož in žena, ko v vsakem dnevu poskrbite za trenutek sprostitve, oddiha in odmika. Ne čakate vse leto na nekaj prostih tednov, ko že z vsem vrh glave obteženi komaj čakate izstopa iz predvidljive vsakdanjosti.
V pehanju za prepogosto neulovljivim, kar prepozno spoznamo, nam v času življenja spolzi mimo množica hipnih, a zelo pomembnih, čeprav kratkih utrinkov, ki bi do-dali žlahtnejši priokus, vnesli (več) smisla in vedrine, tudi za naprej.
Če smo skozi vsakdanji ritem ponavljajočega zaporedja vendarle pozorni na majhna odstopanja, na detajle, ali se potrudimo sami in igrivo vnašamo komaj opazne spremembe v vsak nov dan, svoj in ostalih sobivajočih, kar je veliko vredno, se naš čas gotovo vrti v globlji zavesti. Že samo ponavljanje stavka, ko zjutraj odpremo oči in si rečemo, da danes nič ne bo samo po sebi umevno, in seveda potem to tudi živimo, slej ali prej prinese spremembo.
Vrsto let že me bolj zanimata razpoloženje in vzdušje, v kakršnih bom preživela dopust, kot to, kam grem in kje bom. Zato običajno ne načrtujem vnaprej, vsaj ne nekaj mesecev prej. Težko se januarja vživljam v poletno soparo ali poleti v misli na silvestrovo. Ljubše mi je in veliko večji izziv nekaj dni prej, ali ko pač nastopi dopustniški dan D, razmišljati, kaj bi mi dobro delo, je bilo česa preveč, kaj pogrešam, si želim miru in tišine, ubega pred vrvežem ali prav nasprotno, pogrešam družbo, ljudi, velemesto, dogajanje, si želim aktivnosti, brez posedanja. Pa tudi vreme ne igra zanemarljive vloge.
Če mi uspe uskladiti idejo in potrebo srca, me počitniška doživetja pomirijo in sem hvaležna, ko me ob njih preplavi občutek, da sem, kjer je tisti trenutek odmerjen prostor tudi zame. Pa naj bo to kilometre daleč, na gori, ki je mojemu domu najbližja, ob natrpanem jezeru z le nekaj pol metra prostora zame ali na domačem dvorišču. Lokacija postane drugotnega pomena. Pomembno je le, kakšno je moje razpoloženje in počitniško vzdušje.
Spominjam se let, ko smo zaradi gradnje doma premišljeno vlagali in je bilo treba temu primerno iskati tudi možnosti letovanja. Kako nepozabno je vse do danes ostalo takratno preprosto, a vsebinsko pestro, pohajkovanje ob bližnjih jezerih ali do slapov, kakšnih prav veličastnih, čeprav skritih ob brezpotjih, pa izvirnost popotniških malic.
V pogovoru mi je ne dolgo tega starejša hči priznala, da so se ji ti naši posebni družinski počitniški tedni zdeli čudni. Takrat je misel seveda obdržala zase, jo je pa nosila v sebi, kako čudna starša sva. Zakaj ne hodimo, kot vsi normalni, na morje? Zakaj odkrivamo kotičke, ki niso obljudeni, zakaj moramo na pot, ne da bi imeli vnaprej določeno, kje bomo spali in če bo za nas sploh prenočišče? To je bil namreč kar klasičen scenarij. No, danes, ko se odrasli pogovarjava o tem, pa je nasmejana do ušes in z največ ohranjenimi spomini svojevrstnih počitniških prigod. Zabava nas s pripovedovanji marsikatero poletno popoldne.
Izkazali so se za dobro, z leti, drobci robinzonske zaupljivosti in spontanosti, zato jima ostajam zvesta in sta del mojega ne samo poletnega utripa, ampak življenja sploh.
Še bolj verjamem v to, ko vidim, da svet ne postaja, ampak je globalna vas, v kateri izgubljamo pristnost drugačnih. Še naprej bom torej lovila domače posebnosti, kolikor jih še je.
Morda se pa srečamo kje na razpotju za vogalom.
Pa lepe počitnice!
Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.
Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!
Petkov večer je skušal prinesti osvežitev. Tokrat ne glasbene, ampak besedno. Slišali ste tri kratke humoreske duhovnika Karla Gržana, ki jih je izdal v knjigi založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.